EVROPSKA ZVEZA GLASBENIH ŠOL (EMU)
V dneh od 6. do 10. oktobra 1999 je potekal v evropski prestolnici kulture Weimarju kongres Evropske zveze glasbenih šol EMU, katerega članica je tudi Slovenija, kot edina od republik iz bivše Jugoslavije. Do letošnjega leta je bila članica EMU-ja tudi Hrvaška, katero so na letošnjem kongresu zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz zveze izključili.
Na predlog podpredsednika EMU-ja gospoda Iba Larsna sem bil za novo predsedstvo evropske zveze kandidiran kot kandidat Slovenije za to dokaj prestižno funkcijo v evropski zvezi. Na volitvah, ki so potekale v dneh kongresa sem bil na to funkcijo tudi izvoljen.
Mislim, da je za Slovenijo velika čast, da ima v predsedstvu EMU-ja svojega člana, saj veljamo v Evropi še vedno za majhno balkansko državico. Istočasno pa nam to nalaga dodatno delo, saj naj bi v letu 2001 v Sloveniji organizirali kongres zveze in s tem izpolnili del nalog, ki smo jih sprejeli z vstopom v EMU.
V času letošnjega kongresa smo sprejeli tudi Weimarsko deklaracijo, ki zavezuje našo državo, da kot podpisnica mednarodnih konvencij upošteva tudi le-to.
Predsednik ZSGŠ:
Viktor Zadnik
Na generalni skupščini Evropske zveze glasbenih šol (EMU), ki je bila od 6. do 10. oktobra 1999 v Weimaru, kulturni prestolnici Evrope za leto 1999, so predstavniki nacionalnih zvez glasbenih šol soglasno sprejeli spodaj navedeno izjavo.
Evropska zveza glasbenih šol to izjavo namenja Odboru za kulturo, mladino, izobraževanje, medije in šport Evropskega parlamenta in Evropskemu svetu z zahtevo, da se v smislu Weimarske izjave EMU aktivno angažirata za glasbeno šolstvo v Evropi.
Pričakujemo, da bodo ustanove in osebe, ki so na evropski, državni in lokalni ravni odgovorne za glasbene šole, v Weimarski izjavi videli vzor za politiko glasbenih šol, ki prispeva h kulturno aktivni evropski skupnosti.
Države članice EMU-ja:
Avstrija, Belgija, Švica, Nemčija, Danska, Španija, Finska, Liechtenstein, Velika Britanija, Madžarska, Italija, Irska, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Švedska, Slovenija in Slovaška.
1. Glasbene šole
uresničujejo človekovo pravico do ˝kulturne izobrazbe˝.
1. 1 UNESCO
je na mednarodni konferenci o kulturni politiki 2. aprila 1998 v Stockholmu
sprejel akcijski načrt. Jedro tega načrta je pravica vseh ljudi do izobrazbe, do
umetnosti in do kulture. Prvič je tako razvoj kulturne identitete povzdignjen na
raven človekove pravice.
* Glasbene šole kot ustanove kulturnega izobraževanja uresničujejo to osnovno pravico.
1. 2 Glasba služi svobodnemu razvoju osebnosti. Glasbeno doživljanje in izražanje razširja doživljanja sveta in sebe. Muziciranje spodbuja k ustvarjalnemu in senzibilnemu dialogu z delom drugega človeka. Muziciranje poveča sposobnost komuniciranja in socialnega vedenja.
* Ideal glasbene vzgoje v glasbenih šolah je posvečen temu procesu izobraževanja.
1. 3 Z muziciranjem človek razvija sposobnosti, ki jih potrebuje tudi v drugih življenskih okoljih npr. v poklicnem življenju: sposobnost koncentracije, volja vztrajati in uspeti, ustvarjalnost, sposobnost komuniciranja in izražanja, socialno vedenje v skladu z vlogo in sposobnost delovati v skupini.
* Samo strokovna glasbena vzgoja, kot jo nudijo glasbene šole lahko dosega te učinke dodane vrednosti v glasbenem izobraževanju.
EMU zahteva,
- da Evropska unija in nacionalne vlade uresničujejo konvencijo Združenih narodov o ˝pravicah otrok˝ in postulat UNESCO (Pravice vseh do izobrazbe, do umetnosti in do kulture),
- da priznavajo velik pomen kulturne in še posebno glasbene vzgoje za družbenopolitične povezave,
- da na ravni politike oblikujejo in v vzgojnoizobraževalne sisteme zasidrajo naslednje: glasbena vzgoja v splošnih šolah in v glasbeni šolah je stalna sestavina splošne izobrazbe, za katero mora jamčiti država
2. Glasbene šole so gradbeni kamen evropske identitete.
2.1 To kar Evropo notranje združuje, je njeno bistvo skupnega kulturnega prostora. Skupna kultura daje ljudem v Evropi občutek domačnosti in pripadnosti preko vseh meja.
* Glasbene šole so so gradbeni kamen skupnega evropskega kulturnega prostora.
2.2 Glasbena kultura zahodnega sveta je ustvarila glasbeni jezik, ki ga razumejo vsi narodi Evrope. V to kulturo sodijo tradicionalne sestavine ljudske glasbe ravno tako kot sestavine jazza in popularne glasbe. Ta glasbena kultura se je iz Evrope razširila kot svetovna kultura.
*Glasbene šole svoje učence učijo ta mednarodni jezik glasbe.
2.3 Glasba ima mnogo plati in nudi povezave z mnogimi drugimi umetnostimi.
*Glasbene šole so za prekomejno delovanje odprte tako kot glasbeno gledališče, ples in balet, kabaret in mnogi drugi žanri. Glasbene šole sodelujejo z drugimi ustanovami kulturnega izobraževanja in s splošnimi šolami.
2.4 Glasba, tako kot vsa kultura, živi od izročil in od novosti. Glasbeno kulturo je treba negovati, razširjati
in jo obogateno z novimi vidiki približati in predati novim generacijam.
* Glasbene šole s poukom naredijo iz glasbe živo doživetje in skrbijo za podmladek, ki glasbo ohranja v najrazličnejših oblikah.
EMU zahteva
-da se glasbenim šolam priznava njihova vloga za kulturno razsežnost Evrope, ki je za politično in gospodarsko sodelovanje. Glasbene šole ne služijo posameznim interesom, ampak imajo v združeni Evropi družbenopolitično in celo državotvorno vlogo. Za izpolnjevanje te naloge morajo glasbene šole dobiti jamstvo in podporo v zakonodaji na državni ravni.
3. Glasbene šole prispevajo k miru in k razumevanju med narodi.
3.1 Globalizacija političnih, gospodarskih in komunikacijskih struktur v mnogih ljudeh povzroča stiske, ki vodijo do regresnih gibanj v nacionalno in lokalno, deloma tudi do čisto osamljenih, individualnih ravni zavedanja. Zaradi tega lahko pride do novega razmerja in ograjevanja od drugih.
* Glasbene šole vzdržujejo veliko mednarodnih stikov in so pomembne nosilke pri stikih med uradno pobratenimi mesti. Omogočajo prekomejna srečanja mladih ljudi v znamenju glasbe in odpirajo skupna obzorja razumevanja.
3.2 Združevalni procesi v Evropski uniji sovpadajo s koncem delitve na Zahod in Vzhod. Številne države z Vzhoda vidijo v priključitvi EU nove politične usmeritve, ki imajo kot skupno osnovo živo misel o skupni evropski kulturi. Že dolgo pred prvo razširitvijo EU so bile članice EMU države, ki so se šele pozneje priključile EU oziroma še danes niso njene članice. To kaže na ogromno združevalno silo kulturnega izobraževanja, ki ga opravljajo glasbene šole in ki presega politične in gospodarske probleme.
EMU zahteva
- da nacionalne vlade izdatno podpirajo mednarodna srečanja glasbenih šol v evropskem in širšem okviru.
- da bo EMU skupaj z drugimi kulturnimi zvezami bistveno bolj kot v preteklosti in trajno vključen v oblikovanje programov EU za promocije kulture.
- da projekti na evropski ravni kot IMEE (Intercultural Music Education in Europe - Medkulturna glasbena vzgoja v Evropi ) prejemajo dovolj podpore.
4. Glasbene šole so skupna evropska ideja.
4. 1 Glasbene šole so se po evropskih državah razvijale iz različnih tradicij resnega glasbenega izobraževanja: iz konservatorijev, iz šolske glasbe in iz mladinske glasbe. Dandanes se vzgojno izobraževalni smotri vseh teh izročil združujejo v nalogah glasbenih šol v Evropi pri glasbenem izobraževanju:
- seznanjati široke plasti prebivalstva z glasbo,
- omogočati mnogim, da sami aktivno ustvarjajo glasbo,
- odkrivati nadarjene in jih podpirati vse do študija glasbenega poklica.
4. 2 Za uresničevanje teh ciljev se vse glasbene šole v Evropi ponašajo s šolskimi, kurikularnimi strukturami, s pestrostjo učnih predmetov, s prilagajanjem učnim načrtom, z zaposlovanjem strokovnega kadra.
4.3 Tudi stalno razvijanje in posodobljanje ponudbe in učnih metod, dodatno izobraževanje pedagogov in strokovne razprave sodijo k značilnim znakom kakovosti evropskih glasbenih šol.
4. 4 Od ustanovitve naprej se EMU prizadeva omogočati in pospeševati izmenjavo informacij in prenos organizacijskega , pedagoškega in kulturnopolitičnega strokovnega znanja z namenom, da se krepi to, kar je skupnega in da postanejo razlike bolj plodne. V številnih državah članicah je izgradnja mreže glasbenih šol rezultat teh prizadevanj EMU.
EMU zahteva,
- da se posebno ime ˝glasbena šola˝ v smislu smernic, ki so jih sprejele članice EMU, v evropskih državah zaščiti z zakonom in da postane tako povsem jasno ločljivo od komercialne ponudbe za prosti čas,
- da ji Evropska komisija kot nadnacionalni organizaciji za svoja prizadevanja za sporazumno usklajevanje dela v glasbenih šol dodeli mandat, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi.
5. Glasbene šole so javna naloga.
5. 1 Ob ustreznem nagnjenju in morebitni nadarjenosti naj bi vsi ljudje imeli možnost obiskati glasbeno šolo. Gmotna obremenitev učencev ne sme postati previsoka.
5. 2 Zanimanje za glasbo in pripravljenost izobraževati se glasbeno se ne sme prepuščati trgu kulture in še manj industriji zabave za prosti čas.
5. 3 Standarde kakovosti glede opremljenosti, ponudbe in pedagoškega kadra glasbenih šol, ki so nujni za opravljanje izobraževalnih nalog in sodelovanje glasbenih šol v javnem glasbenem življenju, je mogoče zagotoviti samo , če obstaja javna odgovornost na osnovi jasno izražene politične volje in če je zagotovljeno sofinanciranje iz javnih sredstev.
5.4 Glasbene šole bodo še naprej ohranjale in zviševale svojo kakovostno raven zaradi javne podpore in široke priznanosti. Poleg strokovne ravni bodo povečale tudi svojo gospodarsko učinkovitost.
EMU zahteva,
- da politično odgovorne ravni priznavajo glasbene šole kot sestavni del osnovne kulturne ponudbe za vse občane in s tem kot javno odgovornost, ki se ji ni mogoče odpovedati.
- da morajo glasbene šole ostati predmet kulturne, izobraževalne in družbene politike in da se politika in javna uprava ne smeta izmikati oblikovanju javne odgovornosti za glasbene šole.
- da se priznava, da je zasebno sponzorstvo sicer dobrodošlo, vendar ni zanesljiva osnova za načrtovanje. Brez javne podpore glasbena šola ne more uresničiti svojega vzgojnoizobraževalnega poslanstva. Šolnina nikomur ne sme biti ovira.