Spoštovani g. Bojan Glavina,
urednik strokovne revije Primorska sozvočja, ki jo izdaja Zveza primorskih glasbenih šol

Navada je, da se ob jubilejih izpostavlja in poudarja predvsem tisto, kar je sploh pripeljalo oziroma omogočilo sam dogodek. Zato mi dovolite, da ob izidu jubilejne desete številke strokovne revije Primorska sozvočja, katere izdajateljica in založnica je Zveza primorskih glasbenih šol, še posebej in od srca čestitam Bojanu, Nadji in Frideriku. Slednjim je z idejami, znanjem in entuziazmom uspelo skupaj s predstavniki glasbenih šol in drugimi sodelavci na zanimiv, dovolj strokoven in več kot samo informativen način tudi v besedi zapisati večino pomembnejših glasbenih dogodokov iz sicer pestrega življenja in dela glasbenih šol Primorske.
Želim, še več, presrečen bi bil, če bi ta revija prerasla v strokovno revijo vsega slovenskega glasbenega šolstva, v kateri bi se seznanjalo, poročalo, tudi kresalo in hvalilo…, vse z namenom povezovanja in zavzemanja za kakovostno rast in razvoj slovenskega glasbenega šolstva, uresničevanja nam skupne in aktualne vsebinske prenove glasbenega šolstva na osnovni stopnji glasbenega in plesnega izobraževanja kot tudi z namenom uresničevanja temelje ideje in nalog Zveze slovenskih glasbenih šol in Evropske zveze glasbenih šol (Weimarska izjava).
Še enkrat, iskrena zahvala za doslej opravljeno delo, čestitke za deseto jubilejno številko in veliko sreče ter uspeha pri vsebinski in konceptualni razširitvi revije "Primorska sozvočja" na ves slovenski prostor.


S spoštovanjem,
mag. Franci Okorn,
podsekretar na MŠZŠ, pristojen za glasbene šole

Umetnost je sposobna v trenutku prenesti sporočilo: slika nam je všeč ali pa nam ni všeč, prvi stavek knjige že lahko odloči ali bomo brali naprej in trenutek slišane glasbe nam nezmotljivo pove ali želimo poslušati še naprej. Če prerežemo hologramsko sliko, dobimo dve popolni sliki; prav tako v umetnosti in seveda tudi v glasbi vsak del hkrati že določa celoto.
Sposobnost celostne presoje in zatem tudi sprejemanja odločitev pa je potrebno vaditi, se ga učiti in vzgajati. Kajti vsak dan na vseh področjih življenja sprejemamo množico odločitev: od tistih najbolj preprostih in vsakdanjih, do hudo pomembnih in včasih naravnost usodnih. Življenje, ki je posejano s pravilnimi odločitvami, je seveda bolj uspešno, zadovoljno in srečno.
Umetnosti lahko pri tem pomagajo: v množici podatkov, grafikonov in podobne informacijske šare nam privzgajajo sposobnost pozabiti na drevesa in videti pred sabo cel gozd. Prav sreča, da so umetnosti hkrati tudi lepe, da se z njimi radi ukvarjamo ter so nam v veselje (sicer bi jih bilo treba zaradi njihove moči predpisovati na recept).
In ko se, veseli nad uspehom, vprašamo, kako zdaj o svoji izkušnji povedati naokrog, kako učiti, poučevati in vzgajati, ugotovimo, da se je zgodba prav v tem trenutku obrnila. Brez uporabe besed ne gre pri tem je dobra revija nujno potrebna; prava sreča, če je dobra in glasbeno sozvočna: naj bo še naprej tako.

Dimitrij Beuermann,
vodja področne skupine za glasbeno šolstvo na Zavodu RS za šolstvo, mag.

Glasbena revija Primorska sozvočja je počasi, toda vztrajno zavzela dostojno mesto v naši glasbeni publicistiki. Ob njenem jubilejnem izidu je morda čas, da se potegne črta in oceni njena vrednost.
Priznati moram, da me je z njeno oblikovno in slikovno raznolikostjo pritegnila že na prvi pogled. Njeno vsebinsko bogastvo ne zajema aktualnosti po naslovu sodeč samo na Primorskem, temveč veliko širše in tudi v zamejstvu. Nemalo sem bil presenečen, ko sem v reviji prebral prispevek dogodkov, ki so se zgodili v naši šoli.
Široko izbran uredniški odbor tako neformalno združuje Primorsko v celoto, ne glede na državne meje ter jo povezuje z zaledjem. Posledično pozitivno vpliva tudi na nacionalno osveščenost in samozavest naših rojakov.
Primorska sozvočja zasledujejo cilje visoke strokovnosti (notne izdaje, diplomske naloge, strokovni komentarji) v sozvočju s simpatično vsebino, ki je estetsko oblikovana in pregledno urejena.
Na ta način revija uspešno širi glasbena obzorja in veliko prispeva k ugledu glasbenega šolstva.
To pa je tudi poglavitni razlog, da je ob veliko propadlih poskusih raznoraznih glasbenih publikacij, revija Primorska sozvočja še vedno vitalna in polna svežine.
V imenu Zveze slovenskih glasbenih šol iskrene čestitke in naša podpora za naprej.

Anton Savnik,
predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnatelj GŠ Domžale

OB JUBILEJNI, DESETI ŠTEVILKI IN PETLETNICI IZHAJANJA »PRIMORSKIH SOZVOČIJ«

Dejavnost Zveze primorskih glasbenih šol (v nadaljevanju Zveze) se je v devetdesetih letih vse bolj krepila in širila. Poleg 'Srečanj' in zaključnih revij ter revije orkestrov je Zveza organizirala regijska tekmovanja za skoraj vsa predmetna področja, letni zaključni koncert najbolje uvrščenih tekmovalcev regijskih, državnega in mednarodnih tekmovanj, najrazličnejše oblike strokovnega izpopolnjevanja učiteljev, ekskurzije, dvoletno šolo za učitelje klavirja, razpisala je natečaj za nove klavirske skladbe slovenskih skladateljev ter izbrane in nagrajene skladbe izdala v zbirki 'Klavirske pisanice' skupaj s kompaktno ploščo … Še bi lahko naštevali. Vse to obsežno organizacijsko in strokovno delo je angažiralo in povezovalo učitelje in vodstva primorskih glasbenih šol.
V medijih se o vsem tem ni veliko pisalo, saj ozka strokovnost ne more zanimati široke javnosti. Izvzamemo lahko le glasbeno redakcijo Radia Koper, ki je redno snemala naše glasbene dogodke, poročala o njih in iz leta v leto spremljala razvoj obetavnih učencev. Pa vendar se je na naših šolah in znotraj posameznih strokovnih aktivov dogajalo toliko vrednega in zanimivega. Tako je pobuda Bojana Glavine, ki je bil vsa leta vnet zagovornik skupnega dela v Zvezi in pobudnik mnogih skupnih aktivnosti, prišla kot nekakšna odrešitev. Pod njegovim uredniškim vodstvom je - ob moralni in delovni podpori Nadje Žerjal, tehnično-izvedbenih rešitvah Friderika Kinga ter sodelovanju mnogih dopisnikov s posameznih šol - pred skoraj petimi leti izšla prva številka revije z domiselnim in pomenljivim naslovom »Primorska sozvočja«. Vesel sem, da se je revija v petih letih izhajanja vsebinsko izoblikovala in se uveljavila tudi v širšem slovenskem prostoru. Tudi zato se s ponosom spominjam, kako soglasni smo bili v izvršnem odboru Zveze, ko smo podprli njeno izhajanje.
'Sozvočjem' želim še dolgo in vsebinsko bogato življenje, uredniku in sodelavcem pa iskreno čestitam ob 10. številki in petletnem jubileju.

Borut Logar,
predsednik ZPGŠ od leta 1993 do 2000 in nekdanji ravnatelj Centra za glasbeno vzgojo Koper

SOZVOČJE - lepa slovenska beseda za harmonijo - uglašenost, zaobjemanje...
Primorska sozvočja - dragocen vir obveščanja, ohranjevanja zapisov o glasbenih dogodkih pa so plod izjemnega in požrtvovalnega dela uredništva! Na ta naslov so usmerjene moje čestitke in želje za nadaljnje delovanje za skupno stvar.


Igor Dekleva,
pianist, pedagog, skladatelj, predsednik EPTA-e Slovenije

Čestitke ob jubilejni številki

Če le kaj v našem glasbenem prostoru resnično pogrešam, so to glasbene revije. Zato je pojav vsake nove tovrstne publikacije, predvsem za vse tiste, ki nam je glasba naš vsakdan, pravi praznik. Pred leti me je tako razveselila revija Primorska sozvočja, ki jo je začela izdajati Zveza primorskih glasbenih šol. Profesorju Bojanu Glavini in peščici njemu podobnih zanesenjakov se lahko danes zahvalimo, da z nestrpnostjo in radovednostjo pričakujemo izid jubilejne 10. številke.
Šele ob prebiranju te revije mi je postalo jasno, kako bogato in raznovrstno je glasbeno življenje tega konca Slovenije in za koliko dragocenih informacij sem bil prikrajšani vse do začetka izhajanja! Vsem oblikovalcem te zanimive in tehtne revije želim, da bi jo z enako zagnanostjo in energijo še dolgo pripravljali v boljših pogojih, v katerih bi lahko tudi pogosteje izhajala v tempu Allegro, doppio movimento!

Tomaž Lorenz, violinist, pedagog in umetniški vodja Glasbenega julija na Obali

Spoštovano uredništvo Primorskih sozvočij!

Prebiram že deveto številko Vaše revije do sedaj, z zanimanjem od prve do zadnje strani. Ker iz lastnih izkušenj vem, da zahteva vaše delo ogromno dobre volje, prostovoljnega dela in vedno novih idej, Vam pošiljam nekaj mojih misli v vzpodbudo za nadaljnje delo.
Čeprav ne delujem na glasbenem področju, revijo z veseljem preberem, za kar obstaja kar nekaj razlogov. V času hčerinega šolanja na Glasbeni šoli Koper, sem nekoliko spoznala sceno na primorskih glasbenih šolah, ki jo še vedno z zanimanjem spremljam. Ker me dogajanje na glasbenem področju zanima, so mi zelo zanimivi prispevki strokovne narave (poročila s seminarjev itd.), ki me seznanjajo z novostmi, seveda povezanimi največ s pedagoškim delom na glasbenem področju. Kot zgodovinarka, ki preučuje novejšo zgodovino, pa z veseljem prebiram intervjue z ustvarjalci glasbene zgodovine, ali spomine o njihovem delovanju tako na pedagoškem in kulturnem področju kot na skladateljskem. In vse podatke tudi shranim v arhiv. Prispevki so simpatični, čustveno doživeti, napisani tudi s humorjem, predvsem na način in v jeziku, ki je dostopan vsakomur. V oči pa bodejo nelektorirani prispevki, ki tudi kvarijo kvalitetni nivo revije.
Naj zaključim s čestitkami vsem glasbenim pedagogom uredniku, poročevalcem, tehniku in oblikovalcu v eni osebi, ki kot ustvarjalci Primorskih sozvočij skrbijo, da se bogato dogajanje na primorskih glasbenih šolah in v zamejstvu sproti zabeleži na enem mestu. Bodoči preučevalci zgodovine glasbenih šol vam bodo gotovo hvaležni.
Srečno naprej!

Vlasta Beltram,
zgodovinarka v Pokrajinskem muzeju Koper

JUBILEJ PRIMORSKIH SOZVOČIJ


Urednik Bojan Glavina me je prosil za nekaj vtisov o tej redki glasbeni reviji v slovenskem kulturnem prostoru. Revijo spremljam že nekaj let in moram reči, da skoraj nima konkurence na tem področju. Primerjava je edino možna z revijo “Glasba v šoli”, ki jo izdaja Zavod za šolstvo, OE Maribor. Slabost slednje je, da izhaja preveč poredko in zato ob izidu ni več tako aktualna (dogodki v slovenski glasbeni kulturi in vzgoji se zelo hitro vrstijo), je pa tudi za povprečnega slovenskega glasbenega pedagoga, ki naj bi mu bila namenjena, predraga.
Primorska sozvočja pišejo o dejavnosti kar štirinajstih primorskih glasbenih šol v Sloveniji in Italiji. Iz člankov izvemo marsikaj o njihovih uspehih pa tudi o težavah, kar je prav. Vsebinsko in oblikovno so posrečeni tematski naslovi od “tekmovanj” preko “srečanj”, “glasbene šole se predstavijo” do humorističnega “scherza”. Posebno bogastvo predstavljajo “spomini”, o katerih piše prof. Miran Hasl, eden najbolj zaslužnih pedagogov, ravnateljev in organizatorjev glasbenega življenja na Primorskem in v preteklosti tudi v slovenskem in nekdanjem jugoslovanskem prostoru. To so neprecenljivi podatki!
Izreno koristne so notne priloge, ki takorekoč brezplačno ponudijo v vsaki številki nove slovenske skladbe, ki gredo verjetno še sveže na notna stojala učiteljev v glasbenih šolah in zborovodij v pevskih zborih.
Revija je tiskana na lepem brezlesnem papirju z dokaj dobrimi fotografijami in pomeni pomemben prispevek k seznanjanju javnosti o vzgojno-glasbenem življenju na Primorskem in v zamejstvu v Italiji. Nedvomno velja glavna zasluga za zasnovo in razvoj revije odgovornemu uredniku prof. Bojanu Glavini in tehničnemu uredniku Frideriku Kingu. Prepričan sem, da jima je štirinajst predstavnikov glasbenih šol v uredniškem odboru v veliko pomoč, ker beremo tudi njihove zanimive članke v vsaki številki.
Kot dolgoletni učitelj na slovenski glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem sem revijo in njeno prilogo že nekajkrat posredoval tudi kolegom v Celovcu. Prilogo so koristno uporabili. Mogoče bi uredništvo Sozvočij zaprosilo tudi to zamejsko slovensko glasbeno šolo, da občasno v reviji poroča o svojem delu? S tem bi vsi skupaj samo pridobili. In še en predlog: ali bi lahko na koncu revije objavljali kratek povzetek vsebine v angleščini? Glede na to, da smo od prvega maja že v Evropski uniji!
Ob petletnem jubileju uredništvu in sodelavcem revije iz srca čestitam za odlično opravljeno delo in jih vzpodbujam, da vztrajajo (verjetno niso brez težav?) še naprej in nas ter ostalo slovensko javnost v Sloveniji in v zamejstvu še naprej izčrpno informirajo o delu primorskih glasbenih šol.

Lovro Sodja,
učitelj flavte, tajnik TEMSIG-a in član izvršnega odbora EMCY-a