DAROVALCI KOSTNEGA MOZGA TUDI V SLOVENSKI ISTRI

Pretresljiva prošnja naše svetovno znane flavtistke Irene Grafenauer, ki je zbolela za težko ozdravljivo obliko levkemije, da bi se dalo tipizirati čimvečje število prostovoljcev iz »njenega« okolja z možnostjo najti primernega darovalca kostnega mozga bodisi zanjo ali vsaj za drugega bolnika, ki so jo vsi večji slovenski mediji v zadnjem mesecu ponesli med ljudi, ni ostala prezrta niti pri nas, v slovenski Istri.
Zanimanje za to plemenito akcijo je bilo izredno: prijavilo se je na stotine prostovoljcev, samo iz našega neposrednega okolja okrog 100. Zato so se na republiškem Centru za tipizacijo tkiv, Zavodu za transfuzijsko medicino in na Slovenskem registru darovalcev krvotvornih matičnih celic morali ustrezno odzvati in organizirali so predavanja z odvzemi krvnih vzorcev v raznih bolnišnicah po Sloveniji. Pretekli torek, 20. 1. so prišli tudi v izolsko bolnišnico. Kot veleva že ustaljena praksa, smo bili prostovoljci najprej povabljeni na predavanje, kjer so nas strokovnjaki poučili o postopkih in morebitnih tveganjih. Po končanem predavanju smo lahko oddali pisno soglasje in si dali odvzeti kri, ki je šla na podrobno analizo v ljubljanski Center za tipizacijo tkiv.
Iz predavanja in zgibanke, ki smo jo prejeli, smo lahko izvedeli sledeče: če se prostovoljec prijavi v svetovni register darovalcev kostnega mozga ima morda priložnost nekomu rešiti življenje tako, da daruje svoje krvotvorne celice, ki jih podobno kot pri transfuziji vbrizgajo v bolnikovo veno po tem, ko so mu uničili oboleli kostni mozeg. Na tak način zdravijo po svetu že 30 let. S presaditvijo kostnega mozga danes zdravijo vrsto rakavih bolezni kot so: akutne levkemije, kronične levkemije, mielodisplastične sindrome, bolezni matičnih celic, mieloprofilativne in limfoproliferativne bolezni, prirojene motnje presnove in še nekatere druge rakave bolezni.
Zanimiv je odgovor na vprašanje, kakšne so možnosti najti primernega darovalca: običajno je to bolnikov brat ali sestra, ki se z njim popolnoma ujema v podedovanih lastnostih, imenovanih antigeni HLA (Human Leukocyte Antigens - človeški levkocitni antigeni), vendar je takšna skladnost prisotna le v kakih 25% primerov. Odstotek je lahko večji v družinah z več otroki. Med nesorodniki pa lahko najdejo ustrezno ujemanje šele, ko pregledajo nekaj tisoč oseb. Nekatere kombinacije antigenov HLA so od drugih lahko mnogo pogostejše.
Za Ireno Grafenauer so pregledali svetovni register darovalcev, v katerem je 9 milijonov prostovoljcev, a niti eden ne ustreza. Vprašali so jo, kako to, da se je obrnila na slovensko javnost z le dvema milijonoma prebivalcev in njen odgovor je sledeč: strokovnjaki so jo spodbudili, kajti v ožji skupnosti je možnih darovalcev lahko več, in ji povedali za primer turškega bolnika, kateremu prav tako niso našli primernega darovalca v svetovnem registru, med 150 rojaki pa kar štiri!
Vendar je kljub temu spodbudnemu podatku možnost, da bi za vsakega bolnika našli primernega nesorodnega darovalca v Sloveniji, izredno majhna. Prav zato strokovnjaki raznih dežel združujejo spiske svojih nesorodnih darovalcev in med seboj tesno sodelujejo.
Darovalec postane lahko skoraj vsakdo, če je zdrav, že polnoleten (18) in ni starejši od 55 let. Pod pojmom tipizacija HLA so zajete vse potrebne preiskave, iz katerih je moč ugotoviti, katere izmed številnih možnih antigenov iz sistema HLA ima neka oseba (na primer: A2, A24, B35, B51, DR16, DR14....). V slovenskem registru darovalcev ni imen, ampak podatki o njihovih antigenih. Darovalčevi podatki se morajo ujemati z bolnikovimi kot pri enojajčnih dvojčkih.
Praktično kot bi imela dva človeka enake prstne odtise. Vsiljuje se tudi primerjava z loterijo..... Jasno je torej, da je za bolnike upanje na uspeh zelo majhno, vendar obstaja! Le - potrebnih je res čimvečje število darovalcev.
Kaj se bo zgodilo, če me izberejo? Najprej me pokličejo na razgovor in mi ponovno odvzamejo vzorec krvi, ki je potreben za dokončni preizkus tkivne skladnosti - v posebni celični kulturi skupno gojijo moje in bolnikove celice 5 - 6 dni. Če bolnikove celice mojih ne prepoznajo kot tujek, se lahko odločimo za transplantacijo. Sledi še en pogovor, zdravniški pregled in prošnja za še en temeljiti premislek, v naslednjih dneh sledi podpis dokončnega pristanka in postopek odvzema. Danes sta na voljo dva načina odvzema: klasični kirurški v popolni ali lokalni anesteziji, ko iz medenične kosti odvzamejo 2 3% rdečega kostnega mozga (podoben krvi, le bolj gost) ali s postopkom afereze, ko iz krvi speljane v poseben stroj, ločijo krvotvorne matične celice in nato preostalo kri vrnejo v žilo. Pred tem darovalec nekaj dni jemlje posebno zdravilo za povečanje števila krvotvornih matičnih celic v krvi. Darovalec o načinu odvzema lahko z zdravniki soodloča. Razen izredno majhne možnosti zapletov ob anesteziji in okužbe na mestu odvzema, tveganja praktično ni. Darovalčev kostni mozeg se v celoti obnovi v 4 - 6 tednih.

PROSTOVOLJKA