GLASBENA ŠOLA PIRAN JE POSTALA PODRUŽNICA

Od 8. julija 2003 Glasbena šola Piran več ne obstaja. Od tega dne je z objavo v Uradnem listu RS prenehal obstoj Centra za glasbeno vzgojo Koper, v katerega so se pred več kot 35-timi leti združile samostojne glasbene šole Izole, Kopra in Pirana, skupni novi uradni naziv treh šol pa je - Glasbena šola Koper.
Po več kot 47-tih letih bogate zgodovine in uspešnega delovanja je torej piranska glasbena šola postala podružnica Glasbene šole Koper. Kaj to pomeni v praksi, se bo šele pokazalo, dejstvo pa je, da je podružnica že po svoji definiciji nesamostojna in v mnogočem odvisna od matične šole in njenega ravnatelja, oziroma ravnateljice.
Med spremembami, ki jih je v začetku septembra uvedla ravnateljica Glasbene šole Koper, diplomirana univerzitetna muzikologinja Marija Gombač, je tudi imenovanje pomočnika ravnateljice za podružnico Piran - prof. Roberta Staniča, namesto dosedanjega vodje šole Benjamina Makovca, ki je že 24 let opravljal to funkcijo. (Mimogrede - novo pomočnico ravnateljice je dobila tudi podružnica Izola; po 12-tih letih uspešnega vodenja je Darinko Jug ravnateljica zamenjala s Kristino Babič.)
Kadrovske težave, ki so bolj ali manj stalnica piranske glasbene šole, so to leto še posebej pereče. Za poučevanje okrog 200-tih učencev je redno zaposlenih le šest učiteljev, kar devet pa jih poučuje po pogodbi, torej začasno.Vzroki za neugodne kadrovske razmere so vsa leta isti, predvsem pa gre tu za pomanjkanje ustreznih prostorov za poučevanje, ter za problem pomanjkanja stanovanj za učitelje.
Kljub lanskoletni temeljiti prenovi stavbe v Levstikovi ulici, je temeljni problem ostal nerešen - učitelji še vedno poučujemo na štirih različnih lokacijah (poleg matične stavbe še v Godbenem domu, Osnovni šoli Lucija, ter v prostorih Krajevne skupnosti Piran).
Pred leti je bila izredno aktualna s strani piranske občine ponujena idealna možnost, s katero bi glasbena šola končno rešila vse prostorske zagate in tudi dobila prepotrebno dvorano za šolske nastope, Piran pa bi bil bogatejši za kulturni dom. Gre za Palačo Trevesini, za katero je bil tudi ustanovljen odbor za obnovo in ki je bila cela namenjena kulturnim dejavnostim in glasbeni šoli (narejeni so bili že podrobni načrti prostorov, učilnic in dvoran).Kot vemo vsi, se je ta projekt izjalovil in Palača Trevesini je bila prodana Gei College.
Glasbena šola tako svoje nastope še vedno prireja v skrajno neprimernem prostoru Godbenega doma, ki že vsaj pol stoletja ni doživel najnujnejše obnove, poleg tega pa zaradi zamakanja meteorskih vod in dotrajane električne napeljave že postaja nevaren.
Vsi našteti problemi posredno vplivajo tudi na vsakoletni vse manjši vpis otrok v glasbeno šolo Piran.Temu dodajmo še načrtno krčenje obsega šolske dejavnosti (in v povezavi s tem tudi finančnih sredstev) s strani Ministrstva za šolstvo in dolgoročno lahko pridemo do vprašanja obstoja piranske podružnice.
V zvezi z reševanjem prostorske situacije mogoče še tole razmišljanje: glede na to, da se večina od približno dvestotih vpisanih učencev v glasbeno šolo vozi iz Portoroža, Lucije in okoliških krajev, bi bilo smotrno razmisliti o oddelku šole na ustrezni lokaciji, npr. v Luciji. (Tukaj se pojavlja vprašanje, če trenutni status podružnice Piranu sploh dopušča odpiranje novih oddelkov.)
Upam, da ne bo piranska glasbena šola z izgubo svoje samostojnosti in odvisnosti od matične koprske šole še bolj oddaljena od ustrezne rešitve. Vsekakor bo potrebno bolj osmisliti in določiti vizijo razvoja šole, na način, ki bi zagotovil boljše in ustreznejše pogoje za kvalitetno šolanje mladih glasbenikov, ki bodo v ponos našemu in Tartinijevemu mestu.
 

Bojan Glavina
(Opomba: članek je izšel v krajevnem glasilu Portorožan v decembru 2003.)