JELENA BAŠA,
ŠTUDENTKA KITARE V BEOGRADU

Jelena Baša, nekdaj učenka Glasbene šole Piran je sedaj študentka 4. letnika kitare na Akademiji lepih umetnosti v Beogradu. V prvih aprilskih dnevih smo jo »ulovili« v Piranu, kjer je tudi nastal ta kratek pogovor o njenem študiju in življenju v Beogradu.


Jelena, našim bralcem najprej na kratko predstavi tvoj začetek in potek šolanja v domačem kraju.
Moja prva glasbena želja je bila - igrati bobne. Ko smo se pred vpisom v glasbeno šolo doma začeli resneje pogovarjati o instrumentu, sem hotela harfo. Ker pa ta ni najbolj praktična za v stanovanje (pa tudi ravno poceni ni), sta me starša prepričala, da bo tudi kitara v redu.
Od prvega pa do zaključnega desetega razreda me je poučevala učiteljica Barbara Markoli. Njej sem hvaležna, ne samo za pridobljeno znanje in obvladovanje kitare, temveč predvsem za poglobljeno razumevanje glasbe in njen pomen v življenju.

Ali si si poleg pouka kitare odpirala glasbena obzorja tudi drugače - s tekmovanji, seminarji?
Bila sem redna udeleženka Glasbenega julija na Obali, ki ga vodi prof. Tomaž Lorenz in se tam izpopolnjevala štirikrat ali petkrat, pri prof. Istvanu Roemerju in Jerku Novaku. Enkrat sem se tudi udeležila seminarja hrvaškega kitarista Gorana Listeša, bila pa sem tudi na poletni šoli na Braču pri prof. Tomažu Rajteriču.

Kdaj in kako je dozorela tvoja odločitev za nadaljnji študij v Beogradu?

Kar nekaj časa sem razmišljala kako naprej, iskala različne možnosti in se na koncu odločila za Beograd. S sedanje perspektive lahko povem, da sem zelo zadovoljna s to izbiro.

Kdo je tvoj profesor kitare in kako sodelujeta?
Moj profesor je Srđan Tošić, ki sicer predava kitaro na FMU (Fakultet muzičkih umetnosti) in na privatni Akademiji lepih umetnosti, kjer sem tudi sama vpisana. Je odličen kitarist in veliko koncertira doma in v tujini. Zelo mi je všeč odnos, ki sva ga vzpostavila in ki ni formalen, temveč temelji na prijateljskem sodelovanju. Je kot starejši kolega, ki ti svetuje in s tabo izmenjuje izkušnje, mnenja, različne poglede. Lahko rečem, da sva zares tudi zelo dobra prijatelja. (Jelena z nasmehom pove še, da je v njegovem razredu v začetku bila edina punca - »Slovenka«, kakor ji s simpatijo pravijo). Sicer pa imam na Akademiji tudi vse ostale glasbene predmete: solfeggio, harmonijo, zgodovino glasbe, komorno igro,... katerih profesori so tudi zmeraj pripravljeni, da ti posredujejo znanje in ostanejo s tabo tudi po predavanju, da nadaljujejo debato...
Moram poudariti, da so izpiti na tej akademiji zahtevni in potreben je visok nivo znanja, da bi se jih uspešno opravilo.

Kako je z glasbenimi dogajanji v Beogradu?
Dogodkov je ogromno. Med številnimi koncerti, seminarji, predavanji je za nas kitariste izredno pomemben in tudi mednarodno odmeven GUITAR ART FEST tradicionalno srečanje kitaristov, ki bo letos v Beogradu že petič po vrsti in sicer med 14. in 20. aprilom (glej spodaj, op. avtorja). Vsak dan se bo zvrstilo veliko koncertov, predavanj, kitarističnih delavnic s svetovno znanimi umetniki, kot je npr. John Williams - trenutno eden najpomembnejših kitaristov. Letos naj bi se festivala udeležili tudi kitaristi iz Rusije in Madžarske (ki so bili na nekem lanskem koncertu, zame zelo lepo presenečenje), slovenski predstavnik pa bo Tomaž Rajterič.

Pred tabo je še diplomski izpit, kaj pa potem?
Moj diplomski izpit je sestavljen iz dveh delov. En del obsega izvedbo Prvega koncerta skladatelja Maria Castelnuova Tedesca (ob spremljavi klavirja, ki izvaja orkestralni part), drugi del pa je samostojni recital s programom, ki obsega skladbo J. S. Bacha, sonato, skladbo 20. st., in skladbo domačega skladatelja.
V bistvu se še nisem odločila, kam se bom usmerila po diplomi. Trenutno me še posebej privlači pedagoško delo, ker čutim, da imam dosti znanja, ki bi ga rada posredovala drugim. Imam tudi željo po nadaljnjem izpopolnjevanju, vendar bom še videla..., vse ob svojem času.

In za konec - kako ti je všeč Beograd, ljudje in življenje izven Akademije?
Ko sem pred štirimi leti prišla, sem doživela »šok« velikega mesta: ulični vrvež skoraj dvoinpolmilijonskega mesta, prepolni avtobusi in tramvaji mestnega prometa, »24-urno dogajanje« na ulicah.... Ljudje so zelo prijazni, ustrežljivi, radi bi ti pomagali na vsakem koraku, tudi povejo ti več kot jih vprašaš (npr. od mestnega taksista zveš »vse živo« - od najbanalnejše stvari, pa do aktualne politične situacije). Ko pridem v svoj mirni Piran, mi vse to kar nekako manjka.
Moram poudariti, da se v Beogradu počutim izredno prijetno, lepo sprejeto in da me nanj vežejo samo lepi spomini.


pogovor pripravil Bojan Glavina


Jelena nam je takoj po končanem Guitar art festu v Beogradu poslala tole kratko poročilo:
Peto leto zapored se v Beogradu odvija kitaristični festival, ki nosi naziv Guitar art festival...skrajsano GAF.
Festivalski dnevi so letos potekali od 14.04. do 20.04. Kakor vsako leto je tudi letosnji festival obetal številne koncerte, delavnice, predstavitve, predavanja, tekmovanje, obilo dobre volje, pozitivne energije, novih poznanstev ipd.
To leto naj bi pobliže spoznali velikega J.Williamsa, vendar se zaradi poškodbe roke GAF-a ni mogel udeležiti, zato se nam je poslal opravičilo in obljubil svoj prihod kaj kmalu. Kljub njegovi odsotnosti je GAF uspel in bil prav tako prava dogodivščina.
Naj opišem potek le enega od festivalskih dni. Jutra so namenjena za t.i. 'master classes' in tekmovanje, ki je letos komisiji priredilo veliko presenečenje in glavobole, saj je najboljšega v vsaki kategoriji bilo zelo težko izbrati, še posebej v 3. kategoriji. Popoldanske ure so ure predstavitev in tematskih predavanj. Nato sledi težko pričakovan večer in z njim koncerti, kar dva na noč. Uradni del GAF-a se tako konča me 23. in 24. uro, kadar se prične neformalni del, ki nosi svoje ime -Midnight guitar art caffe, kjer se kitaristi zberemo, da bi se spoznali izmenjali ideje, izkušnje, nasmehe, naslove, tel. številke....
Letošnji GAF je, kakor vsa leta do sedaj, bil uspešen in poučen. Predvsem pa je bil poln pozitivne energije in delovnega elana.

Obiščite našo GAF stran...
www.gaf.co.yu