PET LET UMETNIŠKE GIMNAZIJE V KOPRU

Pred petimi leti je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport na Gimnaziji Koper razpisalo umetniško gimnazijo z glasbeno in likovno smerjo. Takrat smo dobili možnost, da so se osnovnošolci lahko začeli odločati za srednješolski umetniški študij tudi v obalnih krajih slovenske Istre.
Petletno neprekinjeno delo umetniške gimnazije glasbene smeri je prineslo zelo odmevne rezultate, ki zgovorno pričajo o kakovosti, visoki ravni in pravilnosti našega skupnega odločanja in dela - dela učencev, staršev, strokovnih delavcev in ministrstva. Na glasbenih tekmovanjih so dijaki umetniške gimnazije glasbene smeri prejeli na regijski ravni petindvajset zlatih, pet srebrnih in dve bronasti priznanji, na državni ravni pet zlatih plaket, šest srebrnih in dve bronasti plaketi, na mednarodnih tekmovanjih pa dve drugi nagradi in štiri tretje nagrade.
V minulem šolskem letu smo dobili prve glasbene maturante, saj so zrelostni izpit opravili »pionirji« srednjega glasbenega izobraževanja na Primorskem! Šest nekdanjih dijakov se je odločilo za nadaljevanje študija glasbe na Pedagoški fakulteti v Kopru, na AG v Ljubljani in v Parizu.
Tudi letošnji glasbeni četrtošolci se že odločajo o nadaljevanju študija na univerzitetni ravni v Ljubljani, Trstu, v Nemčiji in na Dunaju.
Strokovni delavci na Gimnaziji Koper in na Glasbeni šoli Koper se zavedamo, da je prihodnost mladih v izobraževanju, zato se vsako leto znova zavezujemo prisluhniti individualnim željam mladih glasbenikov. Prav zaradi dijakov umetniške gimnazije smo v zadnjih letih v GŠ Koper vabili ugledne predavatelje, pripravili izobraževanja za učitelje in učence prek Kataloga SSS, v poletnih mesecih pa organizirali kakovostne poletne šole. Vsa dodatna izobraževanja so vodili koncertni glasbeniki in znani glasbeni pedagogi. Naj navedem samo nekatere: Sijavuš Gadžijev, Vasilij Meljnikov, Tomaž Lorenz, Istvan Römer, Jerko Novak, Andrej Petrač, Lovro Pogorelić, Renato Chicco, Svetlana Bogino, Vladimir Ogarkov, Paolo Pegoraro, Stefano Viola, Aleš Kacjan, Emilia Kopačinskaja, Matej Zupan, Igor Lazko, Marina Horak, Matjaž Drevenšek, Branimir Slokar, Vinko Globokar, … Število kandidatov je bilo vselej omejeno, zato so imeli dijaki naše UG absolutno prednost.

Vrsto let se že povezujemo s podobnimi ustanovami izven slovenskih meja. V minulih letih so naši mladi glasbeniki imeli koncert na Konservatoriju v Trstu, na Glasbeni šoli glavnega mesta Praga na Češkem, v Keczkemetu na Madžarskem in v Martinu na Slovaškem. Navezali smo prve stike s Parizom, z Münchnom in s Helsinki.
Glasbena šola Koper in Fundacija Santa Cecilia iz Portogruara sta se jeseni 2003 vključili v evropsko pobudo Interreg III A ItalijaSlovenija in začeli uresničevati projekt »Benetke in Koper skozi prostor in čas - sakralnost v glasbi«. Celoten projekt temelji na sodelovanju obeh glasbenih ustanov. Vključuje skupne glasbene delavnice, na katerih učenci in učitelji obeh šol pripravljajo program za tri koncerte: 7. maja v Portogruaru, 8. maja v Benetkah in 10. maja v Kopru. Kot solista bosta nastopila tudi profesorja Glasbene šole Koper oboistka Breda Hartman in baritonist Samo Ivačič, v vokalno-inštrumentalnih skladbah pa Mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra pod vodstvom Ambroža Čopija, v katerem prepevajo tudi dijaki umetniške gimnazije Koper in nekateri učitelji GŠ Koper. Po izvedbi koncertov bo 28. junija 2004 tudi muzikološki simpozij na isto temo. Na njem bodo med drugimi sodelovali muzikologinji dr. Metoda Kokole iz SAZU Ljubljana, Luisa Antoni iz Trsta in skladatelj Ambrož Čopi, ki poučuje na GŠ Koper in Gimnaziji Koper - na oddelku umetniške gimnazije.
V juliju bomo gostje glasbene ustanove v Leobnu v Avstriji, kjer bodo dijaki umetniške gimnazije in nekateri učitelji sodelovali v njihovem EU projektu. Kvartet flavt dijakinj UG bo igral na zaključnem koncertu na Jugendmusikschule Grafelfing v Nemčiji.
Slovenska Istra postaja tretje univerzitetno središče, ki bo nedvomno potrebovalo veliko bolj usklajen celosten kulturni utrip, kot ga ima zdaj. Ustanovitev Univerze na Primorskem je dejstvo, ki bo v prihodnjih letih pripeljalo v naše mesto še več mladih. Neposredna bližina Italije in Hrvaške bo še bolj intenzivno zahtevala pogoste stike s tujimi glasbenimi in likovnimi snovalci.
S 1. majem 2004 smo vstopili v veliko družino EU. To dejstvo nas obvezuje, da bosta morala biti izobraževalna in kulturna pozornost veliko bolj usmerjeni na dogajanje »ob meji« z EU. Podcenjevanje regijskih centrov, kakršen je Koper, ne bo smelo več biti v ospredju. V Kopru je »velik prepih«, v njem živi več narodnosti in je več kozmopolitskih mešanic kot, na primer, v Novi Gorici. Kjer pa se kuhajo tako različni elementi, kaj rado pride do nerazpoznavnega golaža. Zato je treba v rokah močno držati vajeti, ki so nam bile zaupane že pred leti. Ne smemo dovoliti, da bi se osnovnošolci morali znova odločati za nadaljevanje šolanja v Trstu.

To pomeni, da se glasbeni in likovno nadarjeni učenci obalnega in širšega južno-primorskega področja ne bodo mogli šolati v svojem okolju, v svoji domovini. Starši se namreč težko odločajo, da bi svoje štirinajstletnike pošiljali od doma v Ljubljano. Trst je nam, ki živimo ob meji z Italijo, veliko bliže. Zato je naš cilj, da bi mladi umetniki iz bližnjih italijanskih in hrvaških mest prihajali študirat v Koper na UG, ne pa da bi naši umetniki že kot srednješolci hodili v Italijo. Nevarno je, da bi se kulturno porazgubili in se po študiju niti ne bi vrnili na Obalo.
Ob meji z EU se močno zavedamo, da nismo zanimivi samo kot komercialno področje, temveč bomo morali postati veliko bolj pomembni tudi za kulturno, likovno in glasbeno ustvarjalnost. Zavedati se moramo, da narod ne more obstati, kaj šele napredovati kot celota, če ni homogen in če se ne razvija proporcionalno na vseh področjih. Samo celosten pristop do umetnostne vzgoje bo pomagal oblikovati pestro paleto kulturnega zemljevida Slovencev v EU. Prav zato smo v aprilu 2004 organizirali poseben koncert, kjer smo izvajali zgolj dela slovenskih avtorjev. Istega dne smo v goste povabili skladatelja, dirigenta, pozavnista, Prešernovega nagrajenca Vinka Globokarja. Na večeru, ki ga že vrsto let poimenujemo Ščekov-Lovčev večer, sta mlada koprska »skladatelja!« krstno izvedla svoja prvenca. Občinstvo in Vinko Globokar so z bučnim aplavzom še posebej nagradili dijaka tretjega letnika Mateja Bonina, ki je pred letom dni že prejel nagrado za svoje skladateljske dosežke.
Brez umetniške gimnazije glasbene smeri v Kopru bi bila v našem mestu neka umetnostna otrplost, ki bi pomenila pogubo lastne identitete. Umetniško snovanje na UG v Kopru je simbol prerajanja, razvoja in novega življenja. Kakršnakoli prekinitev srednjega glasbenega izobraževanja, pa čeprav za eno leto, bi nedvomno imela nepopravljive posledice. Veliko nadarjenih umetnikov (tudi nadpovprečno nadarjenih) bi ostalo prikrajšanih za tovrstno izobraževanje, njihove sposobnosti bi za vselej ostale nerazvite, umetniška nagnjenja pa za vselej zatrta. Prekinitev ali celo ukinitev takšnega izobraževanja bi nedvomno pomenila ugašanje umetniškega leska na Primorskem.
Na Glasbeni šoli Koper in na Gimnaziji Koper se še kako zavedamo, da smo odgovorni (so) uresničevalci visokih ciljev mladih umetnikov in že pred petimi leti smo si zadali dolžnost, da jim jih pomagamo uresničiti. Znano je dejstvo, da na južnem Primorskem nimamo nobenega drugega srednjega izobraževanja, ki bi dijake strokovno pripravilo za vpis na umetniški visokošolski študij, ki ga omogočata glasbena in likovna akademija. In če tudi kateri od mladih glasbenikov ali likovnikov ne bi nadaljeval študija na akademski ravni, bo za vselej oplemeniten z nečim zares velikim - z umetnostjo.

Marija Gombač, ravnateljica GŠ Koper