GLASBENA ŠOLA BREŽICE

Glasbena šola Brežice je ustanovljena leta 1946 takoj, ko se je v Evropi umiril vihar druge svetovne vojne in so se ljudje začeli vračati dejavnostim, ki poleg egzistencialnih potreb zadovoljujejo tudi potrebe po kulturi kot elementu človekove bitnosti in ogledalu identitete posameznika in naroda.
S svojimi 72 učenci je bila 01.01.1946 uvrščena v izobraževalni in kulturni prostor brežiške občine, ki seveda takrat ni ponujal posebnih možnosti za hitri in kvalitetni razvoj. Spopadla se je z mnogimi kadrovskimi problemi in problemi čiste tehnične narave. Kljub vsem težavam je njena umestitev v omenjeni prostor postala stalnica dogajanj na tem področju.
Danes šola s svojo zgodovino predstavlja pomemben segment brežiške kulturne dediščine in s svojo dejavnostjo zelo pomemben segment skupnih kulturnih dogajanj na področju naše občine.
Številni ljudje, ki se pod okriljem različnih KUD-društev, ukvarjajo z amatersko kulturo za svoje in za zadovoljstvo drugih, predstavljajo pravi zaklad po katerem smo kot družba prepoznavni in na katerega smo opravičeno zelo ponosni.
Glasbena šola ima pri kvantitativnem in kvalitativnem razvoju amaterske kulture na zemljepisnem področju svojega delovanja, pomembno, zelo pomembno vlogo.To je vsekakor ustanova, ki v vrstah svojih učencev išče, vzpodbuja in usmerja mlade talente na poti glasbenega profesionalizma. V veliko večji meri pa je to ustanova, ki s svojim delovanjem in s svojimi programi seje semena iz katerih klije ljubezen do glasbe in kulture nasploh, ki ob stopnji glasbene izobrazbe, ki jo ponuja in zahteva, predstavlja široko in kvalitetno podlago za razvoj amaterske kulture. Iz tega elementa izhaja pomembnost glasbene šole, kot javne dobrine, dostopne velikemu številu naših občanov in je preko svojih bivših in sedanjih učencev, članov amaterskih skupin, indirektno in direktno prisotna na področju amaterske kulture.
Njena direktna prisotnost v splošni kulturni ponudbi našega mesta in občine je jasno vidna pa tudi merljiva, če uporabimo podatke iz šolske dokumentacije za šolsko leto 2002/03, ki govorijo o 46 javnih in 23 internih (samo po lokaciji) predstavitvah. To je spoštovanja vredno število, ki govori, da se Glasbena šola Brežice na različne načine pojavlja v svojem okolju sedemkrat na mesec (če štejemo samo 10 mesecev šolskega leta). Če temu dodamo, da se je šola v minulem šolskem letu desetkrat pojavila kot organizator koncertov gostujočih solistov in ansamblov, dobimo še bolj jasno sliko o naši prisotnosti na področju brežiške kulture.
Zdi se mi zelo pomembno poudariti, da v šolskih ansamblih kot so simfonični, godalni, pihalni, harmonikarski in citrarski orkester ter dekliškem pevskem zboru ˝Solzice˝ imajo svoje mesto tudi tisti, ki so šolanje pri nas končali, a še vedno čutijo potrebo po takšnem načinu ukvarjanja z glasbo.
˝Solzice˝ in otroški pevski zbor spadata med ansamble katerih financiranje ni sistemsko rešeno glede na to, da zborovsko petje ne spada v redne glasbenošolske programe.
V to skupino spada tudi citrarski orkester, ki pri naši šoli deluje že tretje leto in kot edini na področju Slovenije predstavlja pravo rariteto. Razvoj citrarstva v Brežicah, ki so se v zadnjih letih razvile v največji slovenski citrarski center, popolnoma opravičuje sredstva, ki jih je Občina Brežice nekaj let nazaj vložila in še vedno vlaga v citrarski oddelek naše glasbene šole.
V kulturo, še posebej v amatersko kulturo kot osebno izkaznico in ogledalo stanja duha enega naroda, je kontinuiteta intelektualnega in materialnega vlaganja vsakdanja nuja.
Samo tako bomo kot narod v vrtincu Evrope, ki nam se neizogibno približuje, ohranili svojo identiteto, ker je samo ona, kultura s svojo univerzalno imaginarno in istočasno vsem popolnoma razumljivo govorico, sposobna pojasniti kdo smo, kaj smo in kakšni smo. Zato je vsaka iniciativa za njeno ohranjanje in razvoj, dobrodošla in vredna vsake pohvale.

Dragutin Križanić, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA ČRNOMELJ

Korenine Glasbene šole Črnomelj segajo v leto 1964, ko je bila 30. septembra šola uradno ustanovljena, torej v letošnjem letu šola praznuje 40. obletnico delovanja. Sprva je šola delovala na področju občine Črnomelj. Z ustanovitvijo podružnic v Metliki(ustanovljena 1.9.1964) in Semiču(ustanovljena 28.9.1984), pa se je glasbeno izobraževanje razširilo na celotno Belo krajino. Od samega začetka, pa do svoje prezgodnje smrti je šoli polnih 39 let ravnateljeval g. Silvester Mihelčič.
V šolskem letu 2003/2004 je v redne in nadstandardne programe vpisanih 269 učencev in redno ali pogodbeno zaposlenih 17 učiteljev. Na šoli delujeta godalni, pihalni in tamburaški orkester ter v letošnjem šolskem letu na novo ustanovljeni učiteljski ansambl. Ker je tamburica zaščitni znak Bele krajine je pred 10. leti začel z delovanjem tamburaški orkester, ki je bil prvi tovrstni orkester v Sloveniji, ki je začel delovati pod okriljem glasbene šole. Kot zanimivost naj omenim, da imamo za razliko od ostalih glasbenih šol dokaj velik oddelek kontrabasov, ki ga trenutno obiskuje 8 učencev. V naslednjem šolskem letu bomo odprli oddelek tolkal, kasneje, pa tudi oddelek solopetja tako, da bomo belokranjcem ponudili celotno paleto glasbenega izobraževanja. Organizirano imamo koncertno dejavnost pod nazivom »domači oder«. Pod okriljem »domačega odra« se predstavljajo umetniki iz celotne Slovenije, poudarek pa je na belokranjskih glasbenikih, ki so si glasbo izbrali za svojo življensko pot.
Učenci Glasbene šole Črnomelj se redno udeležujejo prireditev v domačem okolju, ter tekmovanj mladih glasbenikov Republike Slovenije in državnih revij godalnih in tamburaških orkestrov. Moto vizije razvoja Glasbene šole Črnomelj je: "Oglasbimo Belo Krajino".

Silvester Mihelčič ml., v.d. ravnatelja
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA DOMŽALE

Domžale so znane kot mlado, hitro razvijajoče se mesto. Kot trg so bile prvič omenjene šele leta 1925. Razvoj Domžal je pospešila železniška proga Ljubljana-Kamnik, ki je v Domžalah našla ugodno mesto za pomembno postajo, ki je bila na križišču z dunajsko cesto in tako povezana z okoliškimi kraji. V Domžalah sta se intenzivno razvijala obrt in gospodarstvo. Do današnjih dni so Domžale prevzele poleg gospodarske tudi upravno, izobraževalno, športno in kulturno vlogo v regiji.
Kako pomembna je glasbena vzgoja in izobraževanje so se zavedali na »domžalskem« že sredi 19. stoletja, v času čitalnic in razcveta slamnikarstva. Prvi zametki organiziranega glasbenega izobraževanja so pred nastankom pevskih društev temeljili na cerkvenem in ljudskem petju. V cerkvah so petje učili povečini domači organisti, ljudsko petje pa je temeljilo na ustnem izročilu.
Že davnega leta 1884 sta bili ustanovljeni Godba Domžale in Mengeška godba. Nastali sta v dveh bližnjih naseljih in sta v nekem pogledu že od nekdaj konkurenčni. In ker je zdrava konkurenca dobra, se obe trudita za kar najvišjo kakovostno raven. V okviru Godbe Domžale je verjetno že od leta 1884 deloval godalni orkester. Zanimivo je, da so znali glasbeniki igrati več različnih inštrumentov, mlade glasbenike pa so po potrebah vzgajali sami.
V času čitalnic so na tem področju množično nastajala društva, ki niso imela zgolj narodno prebujenjske vloge, temveč tudi nalogo izobraževanja. Izobraževanje v društvih je potekalo vse do 2. svetovne vojne. Društva so delovala v večjih središčih kot so Domžale, Mengeš, Moravče, Dob, Lukovica in Radomlje. S kulturnim prebujenjem in naraščajočo narodno zavestjo pa je rasla želja po sistematičnem in strokovnem izobraževanju mladih.
Ta želja je bila uresničena 1. septembra 1950, ko je bila ustanovljena Glasbena šola Domžale, nekaj let za tem pa še Glasbena šola Mengeš. Po združitvi občin, je prišlo v letu 1959/60 tudi do združitve obeh šol. V tem okviru in pod imenom Glasbena šola Domžale (s še 4 oddelki: Moravče, Brdo pri Lukovici, Dob in Radomlje), deluje šola še danes. Šola ima v lasti dve stavbi matično šolo v Domžalah in na oddelku v Mengšu. Ostali oddelki gostujejo na osnovnih šolah. GŠ Domžale ima danes 437 učencev inštrumentalnega pouka, 54 učencev glasbene pripravnice ter 45 učencev predšolske glasbene vzgoje. Na šoli je zaposlenih poleg ravnatelja in pomočnice ravnatelja, 32 učiteljev, 6 zunanjih sodelavcev (učiteljev), tajnica, hišnik in dve snažilki. Poučujemo klavir, orgle, harmoniko, violino, violončelo, kitaro, flavto, klarinet, saksofon, trobento, rog, pozavno, tubo, druga trobila, tolkala, petje in nauk o glasbi. Na šoli delujeta godalni in pihalni orkester, dva otroška in mladinski pevski zbor, več komornih skupin in Orffova skupina. Imamo tudi nadstandardni porogram sintetizatorja. Učenci nastopajo na internih in javnih nastopih v organizaciji šole in izven nje (po potrebah občin ustanoviteljic ter kulturnih in drugih društev). Naštejemo naj le nekaj koncertov, ki so z leti postali tradicionalni: tematski klavirski koncert, orgelski koncert, koncert kitaristov, koncert dijakov harmonike SGBŠ Ljubljana, koncerti pevcev, božično-novoletni koncert v Ihanu, koncert nagrajencev regijskega tekmovanja in še bi lahko naštevali. Pripravljamo tematske nastope za vrtce in osnovne šole, sodelujemo z društvi in organizacijami kot so Karitas, likovno društvo, Lions klub, društvo upokojencev, knjižnica, KD Franca Bernika Domžale, KD Moravče, KS Ihan in Radomlje, ZKD, Sklad za kulturne dejavnosti,... Sodelujemo tudi z drugimi glasbenimi šolami in si zlasti pred tekmovanji izmenjujemo nastope.
Naši učenci se redno udeležujejo regijskega in državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Zbori se udeležujejo revij pevskih zborov. Posneli so že več zgoščenk.
Glasbena šola Domžale je center za regijska tekmovanja Okolice Ljubljane in Zasavja.
Šola je tudi sedež dveh študijskih skupin - za ravnatelje in učitelje petja.
Vsako leto organiziramo več seminarjev. Omenimo naj že tradicionalna mednarodna seminarja za flavto in klarinet, ki sta vključena v Katalog stalnega strokovnega spopolnjevanja in sta zelo dobro obiskana.
Zaposleni se redno strokovno spopolnjujemo na seminarjih in v študijskih skupinah, kjer aktivno sodelujemo. Šola organizira za zaposlene razne tečaje: računalništvo, tuji jeziki - nemški in italijanski jezik. Učitelji pripravljajo razredne nastope in v svoje delo vklujčujejo tudi starše, kot zelo pomemben element pri izobraževanju, čemur šola polaga veliko pozornosti. Učitelji so uspešni glasbeniki kot solisti, v ansamblih, komornih skupinah, godbah, simfoničnem orkestru, pa tudi kot pevci in zborovodje.
Zgledno sodelujemo s pihalnimi orkestri Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica (delujeta nekaj let), s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, pevskimi zbori in drugimi skupinami, ki gostujejo na naši šoli. Pomagamo jim s prilivom mladih izobraženih glasbenikov.
Cilji šole so izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih, izboljšati prostorske in druge materialne pogoje. Vodstvo šole si prizadeva učiteljem in učencem nuditi kar največjo možno podporo pri delu in spodbuja nove glasbene poklice - vsako leto se nekaj naših učencev odloči nadaljevati šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani.
Šola si prizadeva dati učencem najboljše, biti prijazna, strokovna in uspešna. Mirno lahko rečemo, da je v večini primerov tudi uspela. Za svoje delo je ob 50-letnici (2000/01) prejela srebrno plaketo Občine Domžale.

Olga Stele, pomočnica ravnatelja

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA GORNJA RADGONA

GLASBA!
Še veliko stoletij naj človek uživa tvoje
čudovite plodove v neskončnosti časa.
Glasovi, nežni šepet, razrvana čustva, tišina globin …
Resnično nikoli končana, neizpeta v neskončnem
in širnem prostranstvu vesolja. MUZIKA!
M. Žula

Glasbena šola Gornja Radgona je samostojni javni glasbeni vzgojno-izobraževalni zavod, ustanovljen z odločbo Poverjeništva za prosveto in kulturo OLO v letu 1950. Z odlokom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Gornja Radgona, ki je bil sprejet septembra 1998, pa so prevzele ustanoviteljske pravice vse tri občine v upravni enoti: Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Šola deluje na podlagi določil Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakona o glasbenih šolah, Odloka o ustanovitvi in drugih zakonskih podlag.
V naše programe vključujemo v letošnjem šolskem letu 273 učencev. Od tega jih pouk instrumenta obiskuje 255. Letni delovni načrt med drugim določa tudi obseg, vsebino in organiziranost vzgojno-izobraževalnega dela zavoda. Pouk je organiziran na matični šoli v Gornji Radgoni, deloma pa poteka še na dislociranih oddelkih na Svetem Juriju ob Ščavnici in v Radencih.
 

Organizacijska shema, organi upravljanja, strokovni organi

Strokovne aktive vodijo:
Melita Vulc - nauk o glasbi, predšolska glasbena vzgoja, pripravnica
Marija Purnomo - kitara, violina, tamburica
Tomaž Polak - trobila, pihala, tolkala
Berislav Budak - klavir, harmonika

Strokovni delavci in drugi zaposleni v šolskem letu 2003/2004

Na zavodu je zaposlenih 22 delavcev.
Poučujejo:

1. Slavko Ahlin
2. Đurđica Babin
(dopolnjuje zaposlitev v Murski Soboti)
3. Majda Bicskey (pogodbeno)
4. Predrag Bjelajac
5. Berislav Budak
6. Dragica Černe (pogodbeno)
7. Marija Djurič (polovična zaposlitev)
8. Damir Fenrich
9. Samo Ismajlovič (polovična zaposlitev)
10. Klavdija Kovič
11. Barbara Markoli
12. Marija Purnomo
13. Tomaž Polak
14. Simona Pirc
15. Olga Radolič
16. Franek Radolič
17. Melita Vulc
18. Marjan Žula

Administrativno-tehnični delavci:

19. Darja Černe računovodkinja
20. Anka Kocbek tajnica (polovična zaposlitev)
21. Anton Strniša, hišnik
22. Marjeta Vukan čistilka

Povezovanje z okoljem
Glasbena šola Gornja Radgona je tesno povezana z vsemi udeleženci organizacije in je močno vraščena v svoje okolje. Je vir in gibalo kulturnega dogajanja ter poleg svoje izobraževalne vloge skrbi še za uresničevanje potreb zunanjih porabnikov. Res je sicer, da je raznih nastopov v podjetjih nekoliko manj, kot jih je bilo v prejšnji sistemski ureditvi, vendar pa so se ohranile nekatere redne oblike sodelovanja, kot so, npr. nastopi na Pomurskem sejmu, v hotelu Radin v Radencih, na občnih zborih nekaterih društev, na prireditvah, ki jih organizirajo osnovne šole ipd. Skrbimo tudi za potrebe vseh treh občin, ko ob raznih priložnostih želijo imeti naše glasbene programe. Učenci nastopajo ob določenih priložnostih v cerkvi (Božič, Karitas …) ter na prireditvah, ki jih organizira OI JSKD oz. ZKDiS.
Omeniti velja še dodatne aktivnosti učiteljev našega zavoda, ki nastopajo kot koncertni izvajalci, solisti in sooblikovalci kulturnega dogajanja.
 

Sodelovanje in povezovanje šole
Glasbena šola Gornja Radgona je že vsa leta članica Zveze slovenskih glasbenih šol in s tem povezana z Evropsko zvezo glasbenih šol. Posebej dobro sodelujemo z ostalimi glasbenimi šolami v pomurski regiji in se vsako leto srečamo najprej na tradicionalnem »Srečanju glasbenih šol Pomurja« in nato še ob koncu leta na srečanju delavcev vseh štirih šol. Sodelujemo tudi z glasbeniki pobratenega mesta Bruchsal-Helmsheim iz Nemčije, pravkar pa navezujemo stike z glasbeno šolo iz Mladenovca.

Uspehi in vizija
Uspešnost šole se kaže predvsem skozi vrsto različnih javnih nastopov naših učencev in učiteljev. Posebej kaže izpostaviti dosežke zadnjih let na Republiškem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. V šolskem letu 2001/2002 je osvojil zlato plaketo in tretjo nagrado v kategoriji I kitarski duo, učenca Ana Plej in Dušan Slaček.
Prav tako je zlato plaketo in prvo nagrado dobila na tem tekmovanju učenka Tjaša Rakuša v disciplini solfeggio, kategorija I.b.
V šolskem letu 2002/2003 je zopet prijetno razveselil kitarist Dušan Slaček z drugo nagrado in zlato plaketo v kategoriji I.c. Obenem je ta učenec uspešno opravil sprejemni izpit na Glasbeni gimnaziji v Mariboru.
V letošnjem šolskem letu je učenka Blažka Gaberc osvojila zlato priznanje na regijskem tekmovanju in se s tem uvrstila na republiško tekmovanje. V svoji kategoriji je tudi tu bila izvrstna saj je osvojila 95,67 točk, torej zlato plaketo in drugo mesto.
Istočasno je potekalo v Murski Soboti tekmovanje Mörski festival kitare. Naša učenka Monika Šumak je nastopila v prvi kategoriji kitara in dosegla zlato priznanje oz. 2. mesto. Blaž Domanjko je tekmoval v drugi kategoriji kitara in prav tako prejel zlato priznanje ter osvojil 3. mesto. Čestitke vsem tekmovalcem in mentorjema Meliti Vulc in Samu Ismajloviču. To je le nekaj vrhunskih dosežkov v zadnjih treh letih, a opisati vse, kar nam je uspelo doslej, je nemogoče.
Vizija našega zavoda je zastavljena v smislu dobre in uspešne šole, ki bo s svojimi kakovostnimi programi znala pritegniti učence in njihove starše k dobremu medsebojnemu sodelovanju. Še naprej si bomo prizadevali tudi za kvalitetno strokovno-pedagoška rast učiteljev oz. čim boljše delo vseh zaposlenih, ki naj skozi dobre medsebojne odnose čutijo pripadnost organizaciji do te mere, da bo Glasbena šola Gornja Radgona del celote vsakega posameznika.
 

BRENKALA
V oddelku brenkal je v šolskem letu 2003/04 vpisanih 66 učencev. Kitara je zastopana kot zelo priljubljen instrument in jo obiskuje 63 učencev. V letošnjem šolskem letu prvo leto poučujemo tamburico. Pouk obiskujejo trije učenci. Državih tekmovanj v kitarski igri se je v zadnjih petih letih udeležilo pet učencev (dve zlati priznanji). Letos v mesecu marcu smo se udeležili 1. Mörskega festivala kitare (dve zlati priznanji). Mentorji kitarskega oddelka in učenci si močno prizadevamo ustanoviti KITARSKI ORKESTER.
V oddelku poučujemo mentorji: Klavdija Kovič, Simona Pirc, Marija Purnomo, Samo Ismajlovič, Barbara Markoli, Marjan Žula
 

Marjan Žula, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA HRASTNIK

GOVOR RAVNATELJICE NA KONCERTU OB 50-LETNICI ŠOLE
Spoštovani in dragi prijatelji glasbe !

Naš cenjeni župan nam je pravkar povedal tehtna dejstva o pomenu in podobi naše šole v javnosti, ki predstavljajo zagotovilo našega skupnega in trajnega uspeha.
Dovolite mi, da na ta praznični dan iz svojega zornega kota dodam še nekaj besed.
Glasba ima neskončno obrazov in na najrazličnejše načine vpliva na ljudi,tako, da lahko vzbudi občutke, kot so umirjenost, lepota, dinamika, zasanjanost, torej občutke, ki jih težko nadomestimo s čim drugim. Glasbo dojema vsakdo na svoj način. Kako jo sporočiti otrokom, da jo bodo vzljubili in razumeli,
je večno vprašanje vseh nas, ki nam pomeni iskanje odgovorov na to vprašanje ne le poklic v vzgoji in izobraževanju, temveč poslanstvo.
V času hitrega dostopa do informacij, ko svet vsak dan lahko gledamo od blizu, je srečanje in delo z učencem nekaj zelo dragocenega. Odnos med učencem in učiteljem je enkraten, vedno znova čudežen. Oba napolni,osrečuje ju veselje nad doseženim. Dosežki so izmerljivi in morajo biti primerljivi, smo prepričani v kolektivu Glasbene šole Hrastnik. A obenem najti dovolj tudi v preprosti plesni kombinaciji ali drobni skladbici, ki se zasliši po potrpežljivem vadenju.

Našo rast spremljajo dragocene lastnosti, ki so zorele v preteklih letih in s katerimi se lahko pohvalimo: zmožnost sodelovanja, kreativnost, vztrajnost in iskrenost. So dnevi, ko ovirajo težave in dvomi, vendar naš skupen cilj je, da bodo te lastnosti vedno v ospredju, v prizadevanjih, ne pa v golem stremenju doseganja popolnosti.
Pogled v preteklost, na katero smo ponosni, je hkrati tudi pogled naprej. Že jutrišnji dan, ko se zavrti 51 leto, je pred nami prihodnost, ki jo želimo in zmoremo pričakati s pozitivnim mišljenjem, kvalitetnim delom, pestrostjo ponudbe in zaupanjem.

Nocoj sem v družbi izjemnih ljudi, ki razumejo potrebo po glasbi.
Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali v mozaik 50 let Glasbene šole Hrastnik. Hvala Občini Hrastnik, ki je v tem dolgem obdobju zagotavljala osnovne pogoje in s tem pokazala skrb za nadarjene na tem področju.

Želim in upam,da bi večer, ki ga bomo proslavili skupaj, namenjen glasbi in vam vsem spoštovano občinstvo, ostal še dolgo v vaših srcih.

Hrastnik, 15.maj 2003
Polona Kovač, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA JESENICE

Jesenice so med glasbeniki znane predvsem po Srečanju harmonikarskih orkestrov, katera zamisel se je porodila ob 50.letnici šole in je bilo v letu 2001 tudi prvič izvedeno. Namen srečanj je postaviti harmonikarsko igro na koncertni oder, ob bok drugim orkestrskim glasbilom, predvsem pa je srečanje priložnost za druženje ter izmenjavo izkušenj. Na srečanje vedno povabimo tudi ugledne strokovnjake s področja harmonikarske igre in tako se srečanje zaključi z okroglo mizo, katere ideje so pobuda za nadaljne delo. Srečanje je zelo odmevno, saj se je do sedaj na srečanjih predstavilo 19 harmonikarskih orkestrov iz cele Slovenije, naslednje leto pa pričakujemo tudi ostale harmonikarske orkestre, da se opogumijo in se nam predstavijo. Na 2.srečanju se nam je tudi prvič predstavil Orkester slovenskih učiteljev harmonike pod vodstvom Slavka Magdića. Tudi šola ima odličen harmonikarski orkester, katerega vodi Diana Šimbera.
Poleg harmonikarskega imamo tudi pihalni orkester pod vodstvom Domna Jeraše. Deluje šele drugo leto, vendar v svojem okolju že navdušuje. Spoznamo ga po mehkobi in bogatem repertuarju slovenskih ljudskih pesmi, katerih priredbe piše umetniški vodja sam, hkrati pa tudi svoja dela, namenjena prav tej mladi pihalni zasedbi. V letošnjem letu smo gostovali v Radečah, kjer smo imeli koncert skupaj z njihovim Mladinskim pihalnim orkestrom in Pihalnim orkestrom Vevče.
Glasbena šola Jesenice deluje od leta 1947, že 57 let. Svoje prostore je najprej dobila v jeseniški gimnaziji, nato se je preselila v preurejen samski dom na Kejžarjevo ulico, v naslednjem šolskem letu pa dobimo prvo svojo stavbo v muzejskem kompleksu Stare Save.
V šolskem letu 2003/2004 imamo skupaj 421 učencev. Nudimo jim učenje klavirja, harmonike, godal(violina,violončelo), pihal(klj.flavta,flavta,klarinet,saksofon), trobil in petja. Najmlajši obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo ter glasbeno pripravnico. Pohvalimo se lahko tudi z oddelkom baleta. Poleg matične šole imamo tudi oddelek v Žirovnici in Kranjski Gori.
Iz Jesenic prihajajo številni priznani glasbeniki dr.Breda Oblak, prof. Draga Ažman, akad.glas. Domen Jeraša, Igor Maroševič, Leon Leskovšek in drugi.
Tudi najmlajši dosegajo lepe rezultate, naj omenim le največje dosežke:

Tekmovanja mladih glasbenikov RS:
Matjaž Noč,trobenta(mentor F.Richter) - zlata plaketa in 1.nagrada
Anida Gluhić,klavir(mentorica E.D.Zupan) - zlata plaketa in 2.nagrada
Tomaž Mulej,saksofon(mentor A.Knap) - zlata plaketa in 3.nagrada
Melita Hribar,solfeggio(mentorica M. Valant) - srebrna plaketa in 2.nagrada
Eva Zupan,solfeggio(mentorica M.Valant) - srebrna plaketa in 3.nagrada
Mojca Ahačič,klj.flavta(mentorica A.Jeraša) - srebrna plaketa in 2.nagrada

Mednarodna tekmovanja:
Eva Zupan,flavta (mentorica M.Valant, Povoletto 2001) - zlata plaketa,
1.nagrada ter posebna nagrada mesta Videm
Jure Goručan,klavir (mentorica E.D.Zupan, Povoletto 2003) - srebrna plaketa,3.nagrada
Špela Kolenc,saksofon (mentor A.Knap, Krško 2001) - 2.nagrada ter posebna nagrada za najbolje izvedeno skladbo slovenskega avtorja
Harmonikarski orkester (mentorica D.Šimbera, Pulj 2003) - 2.nagrada

Glasbena šola se tudi aktivno vključuje v okolje, skorajda ni prireditve brez nas. Tesno sodelujemo s Pihalnim orkestrom Jesenice-Kranjska Gora, ki sedaj že tradicionalno vabi naše učence kot soliste na njihov spomladanski koncert.
Povezujemo se z osnovnimi šolami in jim v okviru projekta Od tona do glasbe pripravimo tematske koncerte, s posebnim poudarkom na ljudski glasbi.
Tradicionalen je postal vsakoletni koncert z Društvom glasbena šola Celovec, ki poteka izmenično enkrat pri nas, drugič pri njih.

Skratka, če nas želite bolje spoznati Vas že sedaj vabimo na 3.srečanje harmonikarskih orkestrov Slovenije v aprilu 2005.


Martina Valant, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA KOČEVJE

RAZMIŠLJANJE O GLASBENI VZGOJI
(iz Zbornika izdanega ob 40-letnici Glasbene šole Kočevje)

Kako neverjetno je navdušenje, veselje in moč, ki ga otrok izraža ob odkrivanju možnosti njegovega glasu in prvih pesmicah. Kako neprecenljivo je čudenje ob melodijah in zvokih, ki jih sliši. Z radostjo in zaneseno se odziva na naše veselje in vzpodbude. Zdi se, kot da mu je vsa glasba tega sveta že dolgo poznana in tako neskončno enostavna. Kako tudi ne, saj že v času pred rojstvom sprejema zvoke iz okolja, intonacijo, melodijo, ritme. Z veseljem jo deli s starši, sovrstniki in celo s svojimi igračami. Notranja glasba se v prvih letih otroškega življenja srečuje z zunanjo. Tako imajo otroci izredno razvito notranje poslušanje glasbe in brez pretiravanja lahko zapišemo, da se glasbena nadarjenost skriva v vsakem otroku. Z zunanjimi dejavniki jo lahko negujemo in razvijemo. Kakšno vrsto glasbene vzgoje naj torej nudimo otrokom, ne da bi uničili njihovo ustvarjalnost?
Glasbene šole imajo nedvomno pomembno vlogo pri glasbeni vzgoji otrok. Obstaja vrsta metod in načinov glasbenega poučevanja. Glasbene šole izvajajo programe, ki so bili preizkušeni v številnih letih poučevanja. Učitelji in strokovnjaki z različnih področij so jih nenehno dopolnjevali in izboljševali. Vse z enim namenom ponuditi najboljše, kajti otrok je v obdobju odraščanja izpostavljen najrazličnejšim glasbenim doživetjem v okolju, v katerem živi. Poudariti velja, da je za glasbeni razvoj otroka zelo pomembno, kakšen učitelj ga poučuje, namreč takšen, ki je sam nadarjen in zna navdušiti za glasbo. Otrok si v glasbeni šoli poleg znanja igranja inštrumenta ali petja pridobi tudi druge sposobnosti, recimo naravno tekmovalnost, naravnano k sodelovanju z drugimi. Z muziciranjem v komorni skupini, orkestru ali petjem v zboru se nauči prisluhniti drugim in z njimi plodno komunicirati. Z nastopi si pridobi sposobnost premagovanja treme in strahu pred množico, nauči se prilagajati neznanim situacijam in predstavljati v javnosti. Pridobi si vztrajnost in koncentracijo, nauči pa se tudi vnašanj reda v svoje življenje. Skratka, vse, česar se otrok v glasbeni šoli nauči in doživi, mu pomaga tudi na drugih področjih njegovega življenja.
Razmišljanje zaključujem z odlomkom knjige Veter, pesek in zvezde, Antoina de Saint Exuperyja: ''Sklonil sem se nad njegovo gladko čelo, nad nežno vzdignjene ustnice in si zašepetal: glej, takšen je moral biti mali Mozart! Kakšen mili obet življenja! Majhni princi iz pravljic so mu podobni. Kaj vse more nastati iz takega otroka, če ga bodo okoliščine varovale, obkrožale in gojile.''

Mateja Junc, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA KRANJ

Glasbena šola je bila v Kranju ustanovljena leta 1909 na pobudo tamkajšnje Čitalnice, kot področni oddelek ljubljanske Glasbene matice. Pouk je potekal v zasebni hiši, od leta 1913 pa v Gimnaziji. Poučevali so klavir, violino, zborovsko petje in glasbeno teorijo.
Med prvo svetovno vojno šola ni delovala in se njena aktivnost ponovno vzpostavi šele leta 1925. Vpisanih je bilo okrog 100 učencev. To število je v naslednjih letih precej nihalo in je v šolskem letu 1937/38 padlo na skromnih 35.
Pod nemško okupacijo v drugi svetovni vojni je šola delovala kot podružnica celovškega konservatorija. Takrat so jo tudi preselili na Trubarjev trg, kjer ima delno prostore še danes.
Kmalu po vojni se je število učencev naglo povečalo. Učitelji so poučevali klavir, violino, violončelo, petje, nekatera pihala in trobila, ter kasneje harmoniko in kitaro. Ravnateljstvo je bilo v rokah skladatelja Petra Liparja, ki je šolo uspešno vodil do upokojitve leta 1973. V tem obdobju je šola občutno dvignila kvaliteto svojega dela, saj so njeni nekateri učenci dosegali odlične rezultate. Zlasti pa je bil uspešen godalni orkester, ki je nastopal tudi izven meja takratne države. Učitelji so vse bolj usmerjali talentirane učence tudi na poklicno pot.
Leta 1973 je ravnateljstvo šole prevzel skladatelj prof. Alojz Ajdič, ki jo je uspešno vodil naslednjih 10 let. Njegov nenaden odhod je povzročil več neuspelih razpisov za ravnatelja, dokler ni bil izbran prof. Franc Križnar, ki je šolo vodil od 1984 do 1987. Šola je v osemdesetih letih imela več kot 300 učencev, delovala pa je tudi v dislociranih oddelkih v Preddvoru, Predosljah, Cerkljah in v Stražišču.
V letu 1988 je kot ravnatelj nastopil dirigent, pianist in pedagog prof. Peter Škrjanec. Od leta 1990 so postopoma pridobili nove prostore v bivšem hotelu Evropa, v Poštni ulici. Z do danes pridobljenimi tridesetimi novimi učilnicami v tej zgradbi je šola v znatni meri rešila svojo dolgoletno prostorsko stisko.Preureditev teh prostorov omogoča kvalitetno opravljanje skupinskega pouka, ter razvoj novih oddelkov, kot so: za harfo, orgle, vsa trobila in tolkala. Na šoli delujejo tudi godalni, pihalni in harmonikarski orkester ter več komornih skupin. Seveda je občutno naraslo število učencev, ki jih je danes na individualnem in skupinskem pouku okrog 600.
Kot edina profesionalna glasbena ustanova v svojem mestu izvaja šola poleg svojih vzgojno-izobraževalnih nalog tudi organizacijo koncertne dejavnosti. V tem okviru deluje od leta 1990 komorni orkester Carnium, ki pomeni za kranjsko koncertno podobo veliko pridobitev.
Javna dejavnost šole, ter številne nagrade, ki jih njeni učenci dosegajo na državnem in mednarodnih tekmovanjih, uvrščajo GŠ Kranj med najuspešnejše tovrstne ustanove pri nas. Za svoje dosežke je šola prejela več visokih priznanj Mestne občine Kranj.

Peter Škrjanec, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA KRŠKO

Glasbena šola Krško spada med srednje velike šole v slovenskem prostoru po številu učencev. V zadnjih dvanajstih letih se je število učencev skoraj potrojilo, kar kaže na pravo politiko delovanja šole. Tu mislimo predvsem na segment vraščanja v naše okolje v Posavju. Trenutno obiskuje našo šolo 435 učencev in je tako po številu učencev največja šola v Posavju ter visoko presega slovensko poprečje vpisane osnovnošolske populacije v glasbeno šolo.
Poučujemo vse instrumente razen harfe. V zadnjih štirih letih poučujemo tudi petje. Posebno pozornost posvečamo orkestralnim in deficitarnim instrumentom (rog, tuba, fagot, oboa).
Na šoli delujejo godalni, pihalni, harmonikarski in simfonični orkester. Zavedamo se tudi, da je izjemno pomembno kadrovanje za nekatere ljubiteljske skupine, ki jih v našem okolju ni malo. Tu mislimo predvsem na tri pihalne orkestre, ki visoko kotirajo v slovenskem prostoru v tej zvrsti (Krško, Senovo, Kostanjevica). So pa še druge instrumentalne skupine vseh zvrsti, za katere moramo poskrbeti, da so glasbeniki sposobni izvajati program le-teh.
Mnogi naši učenci nadaljujejo šolanje na srednji in visoki stopnji doma in v tujini (Rotterdam, New York, Graz). Večina njih se rado vrača v domače okolje in z veseljem nadaljujejo svoje poslanstvo kot pedagogi in solisti.
Na tekmovanjih, tako domačih kot mednarodnih, naši učenci dosegajo zavidljive rezultate.
Naše okolje nas visoko ceni in nas tudi materialno in moralno podpira. Seveda je to tudi posledica naših prizadevanj pri delu z mladimi. Mirno lahko zatrdimo, da smo osrednja kulturna ustanova v občini. Ubadamo se predvsem s prostorsko problematiko, ki pa se že pospešeno rešuje. Pričakujemo, da se bomo v nove prostore vselili ob koncu tega leta in bomo tako dobili pogoje za delo, ki jih zaslužijo učenci in učitelji.

Drago Gradišek, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA LENDAVA - ZENEISKOLA LENDVA

Glasbena šola v Lendavi deluje že 45 let. Ustanovljena je bila 29. 10. 1959 leta. V začetnih letih je poučevanje instrumetov potekalo le na klavirju, trobenti, violini in harmoniki. Z leti se je pouk razširil še na druga instrumentalna področja. Letos je na šolo vpisanih 231 učencev na 11 različnih instrumentih in glasbeno pripravnico. Pouk je organiziran na matični šoli v Lendavi in na dveh dislociranih oddelkih, ki se nahajata v Črenšovcih in v Turnišču. Osnovo glasbeno izobraževanje nudimo učencem na področju sedmih občin. Vključenost šoloobveznih otrok v osnovno glasbeno izobraževanje je 10,22 %. Ob raznih komornih skupinah delujeta na šoli tudi pihalni in harmonikarski orkester.
Glasbena šola se uspešno uveljavlja v svojem okolju pa tudi izven njega. S svojimi lastnimi programi ali s sodelovanjem v programu drugih, skrbi za predstavitev svojega delovanja. Pripravlja interne in javne nastope učencev v okviru šole, programe za vrtce, osnovne šole ter srednjo šolo. Redno se udeležuje ter organizira srečanja glasbenih šol, koncertnih prireditev in gostovanj. Nadarjene učence usmerja v nadaljnji študij glasbe. Večletno sodelovanje z madžarsko glasbeno šolo iz Lentija se je razvilo v tradicionalne skupne nastope učencev obeh šol.
V pestrem in bogatem povezovanju šole z okoljem se kaže njen pomen pri oblikovanju kulturnega utripa kraja. Delo in življenje šole je vitalnega pomena za kraj, občino in širše okolje, saj poleg izobraževanja skrbi za kulturno in estetsko oblikovanje mladih ter prispeva k dvigu kulturne in glasbene ravni nasploh.

Trudili se bomo, da bo glasbena šola tudi v prihodnje uspešno izpolnjevala svoje poslanstvo in prispevala svoj delež k sooblikovanju kulturnega življenja kraja.

Suzana Kocuvan, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA LITIJA

50 let GLASBENE ŠOLE LITIJA
Glasba je edinstveno razodetje tega sveta, ki je všeč prav vsakemu človeku, prav vsakemu posamezniku, ne glede na raso, spol in starost, pa naj si bo kakršnakoli že. Je blagor in hrana duše, je preprosto sonce, ki nas dvigne, nam da energije in moči, da prebrodimo, kar nam je prebroditi dano, da zmoremo, kar morda nikdar ne bi...
Glasbena šola Litija že petdeset let neprekinjeno vzgaja mlade v najžlahtnejši umetnosti. Trudimo se, da bi osnovno glasbeno izobraževanje omogočili kar največjemu številu mladih, na naši šoli pa so začeli glasbeno pot tudi posamezniki, ki so danes priznani umetniki doma in izven naših meja. V zadnjih letih se je naša šola širila, uspelo nam je uvesti poučevanje posameznih orkestralnih in priljubljenih instrumentov, ki se jih v preteklosti na naši šoli ni bilo moč učiti. Na šoli deluje pevski zborček, harmonikarski in pihalni orkester. Smo namreč ena najmanjših glasbenih šol v državi. Vse več naših učencev se vsakoletno odloča za nadaljevanje glasbenega izobraževanje na srednji stopnji in akademiji. V zadnjih letih se je v naši šoli izoblikoval tudi mlad, strokoven in ambiciozen kolektiv, ki stoji za vsemi raznovrstnimi uspešnimi nastopi, tako na prireditvah, koncertih, produkcijah, otvoritvah ..., kot tudi na snemanjih in tekmovanjih, kjer so naši učenci dosegali zavidanja vredne rezultate.
V letošnjem letu, ko praznujemo obletnico, smo in bomo organizirali vrsto prireditev: niz javnih produkcij, 18. Plesno revijo glasbenih šol Zasavja, 30. instrumentalno revijo glasbenih šol Zasavja, posneli svojo drugo zgoščenko, izdali bomo brošuro, v kateri bo predstavljena naša dejavnost zadnjih petdeset let, posegli pa bomo tudi v same začetke razvoja in poučevanja glasbe in instrumentov v Litiji, ki segajo v konec 19. stoletja, 20.05.2004 pa bomo organizirali slavnostni koncert...

Uroš Hribar, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA LJUBLJANA MOSTE-POLJE

Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje deluje od leta 1948 dalje. Prvotno sta bili dve samostoji šoli, in sicer Glasbena šola Polje in Glasbena šola Moste, leta 1964 pa sta se združili. Šola deluje na dveh lokacijah - matična šola v Mostah in podružnica Polje. V šolskem letu 2003/04 je vpisanih 598 učencev, in sicer 514 učencev instrumentalnega pouka in 84 učencev skupinskega pouka (PGV, GP in NGL). Poučujemo klavir, orgle, harmoniko, kitaro, violino, violončelo, kontrabas, kljunasto flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, saksofon, petje, tolkala , mandolino, nauk o glasbi, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico.
V letošnjem šolskem letu na šoli delujejo naslednji stalni instrumentalni sestavi: godalni orkester pod vodstvom Ksenije Trotovšek-Brlek, pihalni orkester pod vodstvom Jožeta Balažica, kitarski orkester pod vodstvom Petra Lagudina, komorna skupina violina-kitara, trio flavt, duo flavt, duo harmonik, trio harmonik, kvartet harmonik, kvintet harmonik in trio trobent. Vsako leto pripravimo preko 150 šolskih in javnih nastopov. Med jvnimi nastopi so najvidnejši božični nastopi v Križankah, sodelovanje pri otvoritvah razstav, predstavitvah novo izdanih knjig, v vrtcih in osnovnih šolah, kliničnih ustanovah ter v Grand hotelu Union v Ljubljani. Smo organizatorji in gostitelji regijskih in državnih tekmovanj mladih glasbenikov, že drugo leti zapored pa smo izvedli šolsko tekmovanje iz znanja nauka o glasbi za učence drugih razredov. Študentje Akademije za glasbo v Ljubljani so hospitirali pri pouku nauka o glasbi in klavirja. Mentorice so bile Marija Okoliš (NGL), Eva Kozlevčar, Eva Tržan Beguš, Eva Uršič-Petkovšek in Lilijana Žerajić (klavir).
V petinpetdesetih letih delovanja šole si je na regionalnih, republiških , zveznih in mednarodnih tekmovanjih nagrade prislužilo 284 učencev naše šole. Na Srednji glasbeni in baletni šoli je nadaljevalo šolanje 156 učencev, na Akademiji za glasbo pa 81.

Marija Gregorc, ravnateljica

  Vsebina

SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA (SGBŠ) V LJUBLJANI

Srednja glasbena šola v Ljubljani ima zametke svojega obstoja že v Državni glasbeni šoli pri Ljubljanski stolnici, ki je nastala leta 1807. Kot glasbena institucija, kakršno poznamo danes, pa je bila – veliko po zaslugi njene prve ravnateljice, Vide Jeraj Hribar – oblikovana pred dobrimi petdesetimi leti, leta 1953. Oktobra lani smo okroglo obletnico počastili tudi v Cankarjevem domu – s koncertom srednješolskega zbora in orkestra in ob slavnostnem govorniku dr. Slavku Gabru, resornem ministru.

Ostanimo še malo v  preteklosti: šola se je leta 1963 združila s Srednjo baletno šolo in tako je  nastal Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, ki pa je leta 1983 dobil ime 'Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana'.

Ne glede na vsa uradna imena je naša institucija ves čas 'kovala' sama 'zveneča' imena. Mnogi, ki so diplomirali na šoli, so postali mednarodno priznani vrhunski umetniki in odlični pedagogi. Med njimi so tudi Mile Kosi, Primož Novšak, Marjana Lipovšek, Irena Baar, člani tria Lorenz, Vinko Globokar, Irena Grafenauer, Lojze Lebič, Pavel Mihelčič, Uroš Lajovic, Vojko Vidmar, da omenim samo nekatere.

Tradicija se nadaljuje in danes, v času ravnateljevanja profesorja Tomaža Buha, žanjemo uspehe z učenci in dijaki, ki imajo možnost šolanja na Glasbeni šoli, Baletni šoli, v okviru Umetniške gimnazije pa delujeta Srednja glasbena šola (ki vključuje tri module – glasbeni stavek, petje in instrument ter jazz – zabavna glasba) ter Srednja baletna šola. V letošnjem šolskem letu je bilo vpisanih skupaj 1072 učencev in dijakov (od tega 332 dijakov Srednje glasbene šole). Za ilustracijo naših uspehov naj bodo vsaj nekateri rezultati letošnjega državnega tekmovanja (TEMSIG) in mednarodnega tekmovanja v Gorici. Na 33. državno tekmovanje TEMSIG se je uvrstilo 76 tekmovalcev. V devetih disciplinah in skupno 25 različnih kategorijah je bilo tudi precej zlatih: kar deset dijakov je dobilo poleg zlate plakete tudi prvo nagrado; dva sta celo stoodstotno prepričala svojo komisijo – pevec Rok Bavčar iz razreda profesorice Tatjane Vasle (korepetitorka prof. Suzana Zorko Mlinarić) ter klarinetist Matic Titovšek iz razreda profesorja Alojza Zupana (korepetitorka prof. Andreja Markun). Aprilsko tekmovanje Alpe Adria pa je potrdilo, da imamo na šoli tudi odlične godalce; dve godalki sta bili tudi nagrajeni: violončelistka Maruša Bogataj (profesorica Zdenka Kristl Marinič in korepetitorka prof. Andreja Markun) si je delila prvo nagrado, Ana Krpan, violinistka iz razreda profesorja Armina Seška (korepetitorka prof. Tatjana Krpan), pa je v svoji kategoriji dobila 2. nagrado.

Naši učenci in dijaki se nekajkrat na leto predstavijo na javnih nastopih v šoli in izven nje, s svojimi nastopi pa sooblikujejo tudi kulturne programe v krajih, iz katerih izhajajo. Na šolo občasno povabimo tudi goste z drugih glasbenih šol (letos iz Škofje Loke) ali se sami kot šola predstavimo kje drugje. Smetana smetane – od najmlajših do najstarejših – se predstavi na letnih koncertih v Slovenski filharmoniji.

Za uspeh ni dovolj samo nadarjen učenec temveč tudi odličen pedagog. Trenutno učijo na šoli kar 203 pedagogi – mnogi med njimi so tudi uspešni koncertanti. Edina težava z njimi zna biti ta, da nam pobegnejo učit na Akademijo za glasbo, a praviloma kar precej akademskih profesorjev vzgaja tudi naše dijake. Odkar se ti lahko izobražujejo v okviru umetniške gimnazije in dosegajo lepe rezultate na maturi, imajo široko možnost glede izbire študija ob vpisu na Univerzi. Toda večina si želi ostati v glasbi in za dosego tega cilja vadijo vsak prost trenutek – če ni druge možnosti, jih vadi tudi po več hkrati v 'kurnku', kakor so sami poimenovali majhen prostor takoj ob vhodu v šolo.

Pravzaprav ima šola kar več vhodov – nenehno se širimo in iščemo nove prostore v polkrogu, ki ga sklepajo Vegova, Turjaška in Gosposka ulica. Prostorov za vadenje in poučevanje vse bolj primanjkuje; prav zato že kar nekaj mesecev po večletnih pripravah potekajo 'intenzivne' vaje, katerih cilj je, da bi čimprej postavili novo šolo na robu centra ob Ljubljanici.

Obljubljamo, da bomo uspešni tudi v novi, in, kot nam obljubljajo arhitekti, razkošni preobleki: naš cilj je še vedno, da bi sprejeli medse najbolj nadarjene in vzgajali v bodočnosti najboljše slovenske glasbenike. Za spodbudo najboljšim pa vsako leto ob kulturnem prazniku podelimo Škerjančeve nagrade, diplome in priznanja. Letos, ko smo imeli že enajsto podelitev zapored, so bili nagrajeni prof. Draga Ažman (Škerjančeva diploma za izredne dosežke na področju glasbene pedagogike), novinarka TV Slovenija Darja Korez Korenčan in baletni koreograf Vlasto Dedović (Škerjančevi priznanji za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole) ter dijaka šole, pianistka Aleksandra Klimova (prof. Sijavuš Gadžijev), in violončelist Tilen Artač (prof. Igor Mitrović), ki sta prejela Škerjančevi nagradi za dijake.   

Damjana Zupan

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA LJUBLJANA VIČ - RUDNIK

Smo šola z vizijo, ki sprejema sodobne izzive. Svoje poslanstvo črpamo iz slovenske in evropske kulturne zgodovine in se zavedamo, da umetnost in kultura globoko posegata v vse opredelitve našega obstoja tako posameznikov kot tudi naroda, ki pripada zahodnemu kulturnemu okolju. Smo v vlogi posrednika in tolmača teh vrednot mladim osebnostim, ki jim pomagamo najti mesto v prostoru in času.
In ne dopuščamo dvoma o tem, da to počnemo dobro.


POUČUJEMO
- predšolska glasbena vzgoja
- glasbena pripravnica
- glasbena šola: petje, klavir, violina, viola, violončelo, kontrabas, kitara, harfa, harmonika, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, fagot, trobenta, pozavna, rog, tuba
- nadstandardni programi: harmonija, kontrapunkt, solfeggio, zgodovina glasbe
- komorna igra
- orkestri: godalni, harmonikarski, pihalni
- zbori: komorni zbor

PRI NAS SO DOMA
- Društvo klavirskih pedagogov Slovenije - EPTA
- Društvo slovenskih učiteljev kitare - EGTA
- Društvo slovenskih pevskih pedagogov - DSPP
- Zveza slovenskih glasbenih šol - ZSGŠ
- Komisija za glasbena tekmovanja - TEMSIG
- Sedež in uredništvo strokovne revije - Bilten
- GŠVR založba
- ArtVieW - Meet theArtist®
- Specialni oddelek® - posebni programi za nadarjene
- Oddelek za staro glasbo čembalo

ORGANIZIRAMO
nastope, tekmovanja, seminarje, koncerte, snemanja, organizacije drugih dogodkov, oddajanje prostorov

POVEZAVE
EPTA, EMU, EMCY, EVTA, ASEG, EGTA, EAYO
široka mednarodna mreža prijateljskih šol in organizacij

DEJSTVA
50 učiteljev, 600 učencev, 55 letna tradicija, namensko grajena zgradba -1200 m2, 25 učilnic, 2 dvorani, tonski studio, bogate instrumentalne zbirke

SPECIALNI ODDELEK
Carl Gustav Jung je v svoji Psychologie in Erziehung opazil temeljno nasprotje v pričakovanjih ameriške in evropske družbe do posameznika, kjer "ameriško javno življenje apelira na inteligenco in jo pričakuje, v Evropi pa je nasprotno prikrojeno neumnosti. Amerika zahteva in podpira inteligenco, Evropa pa se ozira nazaj, da tudi neumni lahko sledijo. Da, še huje: evropski kontinent predpostavlja zlonamernost in se zato na vse naslavlja gospodovalno in vsiljuje prepovedi, medtem, ko se Amerika obrača k dobronamernosti". S to ugotovitvijo zavestno trči v prevladujoče izobraževalne koncepte, katerih zasnove temeljijo na sicer plemenitem načelu pomagati šibkim in počasnejšim, žal pa se z istimi načeli prepogosto zgodi, da jih povzdignemo v brezdušne principe, ki tvorijo zgolj obžalovanja vredno karikaturo dobrega: pomaga se sicer povprečnim in šibkejšim od njih, obenem pa obstaja velika nevarnost zanemarjanja nadarjenih, kot da bi bilo izstopanje že samo po sebi nekaj dvomljivega in neprimernega. Odklon od srednje mere in zadosten razlog za najmračnejši sum. Nadarjenost pa ima že tako ali tako tudi moraino pomanjkljivost, da upravičeno povzroča občutek premoči, pred katero se ogroženo "normalno okolje" brani in jo zatira. S tem se potencialna konfliktnost še poveča in namesto, da bi nadarjeni po volji narave ali bogov "nosil baklo", ga povprečno okolje zatolče in uniči. Zanikanje obstoja teh konfliktov nas pripelje v slepo ulico. Veliki sposobnosti mora pripasti specialen položaj in sprejeti je potrebno tveganja, ki jih prinaša povečana samozavest.

Nadarjeni otroci zato potrebujejo posebno obravnavo - več opazovanja, več prilagodljivosti in več razumevanja. Istočasno pa jim v fazi njihovega odraščanja in največje rasti ne smemo zapirati vrat, ki vodijo k različnim življenjskim in duhovnim področjem. Prav za nadarjene ima morda uravnotežena izobrazba, tako rekoč psiho-higienski ukrep, karseda velik pomen. Čisto tehnična in zgolj smotrna izobrazba je samo od korenin odtrgan napredek. Poznavanje izvorov gradi mostove med izgubljenim in zapuščenim svetom in prihodnostjo. Brez posedovanja vedenj o kulturni kontinuiteti postanemo žrtve naivnega verovanja v vse, kar je novo. Novo pa je zmeraj dvomljivo in pomeni nekaj, kar je treba preizkusiti in zrelo ovrednotiti. Kdor se ne zaveda kulturnih, socialnih, zgodovinskih, bioloških, estetskih, etičnih, religioznih in kdo ve kakšnih še povezav in opusti vez s preteklostjo, se zelo hitro znajde v nevarnosti, da bo podlegel iz vseh novitet izhajajočim sugestijam in zaslepljenostim. Vprašanje kriterijev? Definitivno! Morda je na primeru umetnosti to še najbolj opazno in zato odsotnost omenjega toliko bolj pogubna.

"Vzgoja nadarjenih otrok postavlja nemajhne zahteve, ki zahtevajo psihološke, intelektualne, moralne in umetniške darove učitelja, morda celo take zahteve, da se njihove izpolnitve sploh ni razumno pričakovati od učitelja. Vsak učitelj v najširšem pomenu te besede, bi si moral vedno znova postavljati vprašanje, ali to kar uči, tudi sam in v svojem življenju izpolnjuje po najbotjšem znanju in vesti. Znano je, da je v prvi vrsti osebnost tista, ki deluje vzgojno, ne pa znanje in tehnika. Vzgoja nadarjenih prepostavlja samovzgojo."
Carl Gustav Jung

IZOBRAŽEVALNO OKOLJE
Specialni oddelekje ustvarja fleksibilno okolje za doseganje visokih umetniških in izobraževalnih ciljev. Pri tem ni v nobenem pogledu usmerjen v izolacijo, ampak se, ravno nasprotno, vpenja na več strani. Umeščen je v okolje glasbene šole in omogoča normalno koncertno in družabno življenje, istočasno pa legitimira višje zahteve in postavlja nove cilje. Obiskovanje splošne šole, pa naj imamo v mislih osnovno šolo, gimnazijo ali kateokoli drugo srednjo šolo, zagotavlja ambiciozno in socialno zahtevno okolje, vrata v "zunanji svet", torej izven področja specifične nadarjenosti. Z zmanjšanjem števila teoretskih glasbenih predmetov na absolutni minimum, se pridobi potrebni čas za normalno življenje in delo. Zavedati se moramo tudi, da so najstniška leta ključna leta za razvoj osebnosti, socializacijo in izgradnjo glasbenika. Pri osvajanju etičnih in estetkih aksiomov posameznika, ne nazadnje pa tudi pri obvladovanju veščin (motoričnih, slušnih ...) so nenadomestljiva.

IDEJA
Ideja oblikovanja specialnega oddelka na šoli obstaja v različnih fazah že nekaj let. Vsekakor dovolj časa, da so rezultati preverjeni in vidni. Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik je izšolala množico mladih glasbenikov, ki so z uspehom nadaljevali glasbene študije na različnih univerzah in fakultetah od Ijubljanske akademije za glasbo pa vse do zasebnih angleških in ameriških univerz. Naši učenci so uspešno opravili sprejemne preizkuse med drugim na visoke šole v Kölnu, Bernu, Los Angelesu, Bruslju, Londonu, Dunaju, Zagrebu ... Spisek je vsako leto daljši.

ORGANIZACIJA
Tabela prikazuje tedensko razporeditev, pri čemer pomenita A in B dve zaporedni leti, številke poleg njiju pa semestre. Pouk je organiziran v obliki seminarjev znotraj dvoletnega modula, ki se lahko večkrat ponovi. Program je zasnovan tako, da se je praktično mogoče vključiti vanj kadarkoli. V svojem maksimalnem obsegu zahteva od učenca dodatne 4 pedagoške ure časa. Ker je zastavljen modularno in ne klasično po letnikih, je seveda možno obiskovati tudi samo posamezne predmete, ostale pa pustiti za kasneje ali pridobiti znanja na drug način.

 

Pouk vseh teoretičnih predmetov je ob petkih med 16.00 in 18.45 uro, urniki pri instrumentu pa se dogovorijo individualno.

Vsi predmeti imajo izpit, ki ga lahko učenec po želji opravlja v enem od več izpitnih rokov. Na podlagi opravljenih vseh izpitov prejme učenec diplomo, ki je interni dokument in ni javno priznani dokument.

Osnovna ideja predvideva, da se vsebine predmetov lahko poslušajo tudi dvakrat - prvič informativno in drugič morda nekoliko bolj natančno. V primeru težav, nerazumevanja ali predčasnega odhoda na študij, so vsi profesorji na voljo tudi za konzultacije oz. za individualno delo z učencem tudi pri teoretskih predmetih. Prisotnost na predavanjih se evidentira, ni pa obvezna. Od učencev se zahteva visoka stopnja zavesti o potrebnosti teh znanj in seveda precej samostojnega dela. Obseg vsebin je skrčen na najosnovnejša znanja, je pa skladen z zahtevami sprejemnih preizkusov visokih šol za glasbo.

Pristopi k poučevanju so neformalni in moderni. Zmanjšana je količina podatkov, zato pa je večja pozornost posvečena razumevanju postopkov in razvojnih principov v glasbi. Pomembneje od leksikografskega znanja je razumevanje osnovnih zakonitosti in poznavanje vzrokov nastankov in razvoja glasbenih disciplin, ki jih posamezni predmeti poučujejo. Moramo se zavedati, da bo v primeru odločitve za študij glasbe dovolj časa za študij teh - pretežno teoretičnih - vsebin na visoki šoli. Drugače je seveda pri pridobivanju in razvoju veščin in elementarnih sposobnosti. Tam so zahteve glede na javni program povečane in sinhronizirane z posameznikovimi nadarjenostmi in razvojnimi posebnostmi.


EPILOG
Vsakdo živi svojo zgodbo z vsemi okoliščinami in podrobnostmi.
Učenje instrumenta je v svoji prepostavki postavlja vrhunske zahteve in prilagoditve, zato na življenje posameznika seveda močno vpliva.
Šola lahko pa lahko to frustrirajoče razmerje poslabša ali pa pomaga narediti bolj učinkovito in znosno.
Zato je nastal Specialni oddelek Glasbene šole Ljubljana Vič-Rudnik.
 

Saša Potisk, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA V ZAVODU SV. STANISLAVA

Naša glasbena šola je ena najmlajših v Sloveniji, saj je letos stopila v sedmo leto svojega delovanja.Pred natanko desetimi leti je v hiši, kjer je od druge vojne domovala vojašnica JLA, ponovno zaživela klasična gimnazija in tako prelepa stavba, ki je bila zgrajena na pobudo škofa Bonaventure Jegliča ,spet služi svojemu prvotnemu namenu: izobraževanju mlade generacije in širjenju kulture.V času, ko smo postali člani Evropske unije, čutimo učitelji prav posebno poslanstvo; daljnega leta 19o5, ko je bila hiša zgrajena, je s svojim programom predstavljala branik slovenske istovetnosti.Bila je namreč prva in nekaj časa edina slovenska gimnazija in tako tudi edini prostor, kjer so se šolali bodoči slovenski intelektualci. Danes, ko so meje padle, so postale dobre šole spet najpomembnejša varovalka slovenske samozavesti in odličnosti.
Ali ima vse povedano kaj skupnega z delovanjem glasbene šole? Od vsega začetka , ko je leta 97 ustanovljena kot posebna enota zavoda, smo se učitelji zavedali, kako pomembna je kvaliteta dela, vsebine in znanje ,ki ga bodo učenci ponesli v svoje bodoče življenje.
In kako se je porodila ideja o naši ustanovitvi.Prvi direktor zavoda, dr. Borut Košir, velik častilec umetnosti, je med učenci gimnazije opazil mnogo glasbenikov, ki so v prejšnjih letih pridobili solidno glasbeno izobrazbo.Zakaj jim ne bi omogočili, da svoje znanje ohranjajo in nadgradijo, saj glasbeniki v gimnaziji navsezadnje predstavljajo dušo kulturnega utripa. Pričele so se priprave: formalnosti, kadrovski pogovori, prošnje ministrstvu. Ideja se je spremenila v resničnost po zaslugi mnogih ljubiteljev glasbe, ki so pravilno ocenili, kako pomemben je delež glasbe v razvoju in rasti mlade generacije.
Majhni smo po številu učencev / okoli 140/ a želimo biti opaženi s svojimi rezultati, zato skrbno izbiramo svoje sodelavce in se posvetimo vsakemu učencu glede na njegove sposobnosti in cilje, ki si jih je skupaj s starši postavil ob vstopu v glasbeno šolo.
Poučujemo klavir in večino orkestrskih instrumentov; pouk orgel se izvaja na odličnem instrumenti v zavodski kapeli, učenci pa lahko vadijo tudi na dovolj kvalitetnem elektronskem instrumentu. Mnogi dijaki se zanimajo tudi za pouk solopetja, k temu jih spodbuja petje v zborih in obiskovanje vokalne tehnike v okviru gimnazije. Pedagogi že tam v množici mladih pevcev prepoznajo dobre glasove in jih usmerijo v intenzivnejši študij.Verjetno smo zato tudi na državnem tekmovanju prav v tej disciplini dosegli opazne rezultate.
V veliko veselje je mladim glasbenikom tudi delo in druženje v godalnem orkestru, ki ga timsko vodita prof. violine Drago Arko in dirigent Marko Hribernik. Poleg tega, da se redki posamezniki vidijo kot bodoči profesionalni glasbeniki, je igranje v orkestru najpriljubljenejši cilj in želja .
V Zavodu se prirejajo narazličnejše prireditve: odprtje razstav, predavanja, družabna srečanja in podobno.Naši profesorji in učenci so povabljeni kot nekakšni hišni glasbeniki, le-to pa je pri samem pouku močan motiv, da venomer pripravljamo programe, ki obogatijo utrip kulturnega življenja v celotnem zavodu.
V preteklih letih so naši solisti in ansambli gostovali tudi v tujini kot gostje prijateljskih šol / Firence , Milano, Tenterdeen/ vežejo pa nas tudi prijateljske vezi z nekaterimi slovenskimi šolami.
Zreli , vrhunski umetniki so mladi generaciji vzor in spodbuda. Zato naj vrata naše ustanove še naprej ostajajo odprta za številne umetnike, ki so že v preteklih letih igrali na našem odru: odlični študentje akademije za glasbo, pianistka Rita Kinka in Jure Rozman. Oleg Maisenberg, Kvartet Tartini, Trio Arkadia in drugi.

Glasba je najlepši jezik, ki ga vsi razumemo. Z močjo razuma in čustev posreduje najglobja človekova sporočila sodobnemu svetu,ki tako enostransko spodbuja razvoj človekovega bistva. .Tako razumem tudi naše poslanstvo: narediti ljudi občutljivejše in sposobnejše vživljati se v drugega.

Vlasta Doležal Rus, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer ima že dolgoletno tradicijo, saj je bila ustanovljena že davnega leta 1927. V tem času je vzgojila vrsto odličnih glasbenikov in ljubiteljev glasbe. Njene korenine so zdrave in trdne. S svojo dejavnostjo je močno vpeta v svoje okolje in ga nenehno kulturno bogati.
V šolskem letu 2003/04 je v glasbeno šolo vpisanih 240 učencev. Poučuje 15 učiteljev. Ustanoviteljica šole je občina Ljutomer. V sosednjih občinah Križevci, Veržej in Razkrižje ima šola dislocirane oddelke. Čeprav smo sorazmerno majhna šola, je naša ponudba bogata. Široka paleta možnosti učenja instrumentov, številni orkestri, komorne skupine so naši aduti.
Naši dosežki na tekmovanjih potrjujejo, da smo na pravi poti. Sodelovanje in izmenjave z glasbenimi šolami krepijo našo strokovnost in ustvarjalnost ter poglabljajo naša prijateljstva.
V mesecu novembru 2003 je bila šola gostiteljica srečanja Zveze slovenskih glasbenih šol. Upamo, da smo udeležence navdušili, da bodo še kdaj prišli v Prlekijo.
Naša glasbena dejavnost je pestra in bogata. Poslanstvo, ki ga opravljamo pri delu z mladimi nas nenehno bogati.

Dragica Marovič, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA LOGATEC

Glasbena šola Logatec je lani praznovala 30 - letnico.
Ravnatelj Matjaž Albreht z ekipo prodornih profesorjev gradi sodobno glasbeno ustanovo. Studio 25 - edini šolski snemalni studio v Sloveniji.

Morda se oznaka con brio zdi še najboljša beseda za vse, kar se je v treh desetletjih in se še, dogaja na Glasbeni šoli Logatec. Ravnatelj Matjaž Albreht pa ostaja skromen in zmeren v svojih pričakovanjih in načrtih. »Pravzaprav ne delamo nič velikega, skušamo zadostiti zakonu o glasbenem šolstvu in hkrati ponuditi našim učencem sodobno glasbeno šolo. To pomeni, da smo pripravljeni prisluhniti tudi željam posameznikov, tako otrokom kot starejšim. In še nekaj je res: uspehi šole, vidni navzven, so odraz odličnega timskega dela, ki vlada v naši šoli«
V logaški glasbeni šoli poučujejo vse instrumente /izjema je harfa/, imajo tudi pevski oddelek, zelo zasedeni so oddelki za jazz in citre, v naslednjem šolskem letu bodo uvedli še pouk tamburic. Glasbena šola daje možnost tudi starejšim, ki morda v mladosti niso imeli možnosti obiskovanja glasbene šole. Izvrstno je tudi sodelovanje z logaškim pihalnim orekstrom, ki morda tudi zato dosega na mednarodni ravni odlične uspehe.
Logaška šola ima za delovanje sicer dobre pogoje, vendar postaja tako število kot velikost prostorov problem, ki ga bo potrebno rešiti. Razvejano dejavnost včasih že težko prostorsko uskladijo in upajo, da jim bodo na občini prisluhnili pri iskanju prostorskih rešitev. Nekaj izboljšav bo zagotovo že letos prinesel nov oddelek glasbene šole v Rovtah.

Ena šola - 6 orkestrov
Ravnatelj glasbene šole kot iz rokava stresa podatke o številu učencev, koncertov, zmag na tekmovanjih mladih glasbenikov ... Posebej je ponosen na orkestre glasbene šole: simfonični orkester je z uspehom pravkar nastopil na državni reviji, godalni orkester, pihalni orkester, mali simfonični orkester v Rovtah, harmonikarski, Big band - s šestimi orkestri se lahko pohvalijo le redke glasbene šole v Sloveniji. Šola se lahko pohvali tudi z organizacijo pravega glasbenega festivala, ki bo letos že četrtič zapored razgibal konec pomladi, prireja pa tudi različne seminarje, ki se jih udeležujejo glasbeniki iz Slovenije in tujine, med njimi velja kot mentorje omeniti Renata Chicca, Francesca Bearzattija, Dr. Kylea Gregoryja, Boška Petroviča, Marka Abramsa in Geatana Vallea.
Glasbena šola v Logatcu je bila ustanovljena leta 1972- najprej kot del Osnovne šole 8 talcev. Na koncert, ki ga je šola pripravila na koncu prvega šolskega leta, 9. maja 1973 je bil tedanji vodja glasbenih oddelkov Ilija Markovič skupaj z učitelji Boženo Pekarovič, Nušo Štefančič, Tonetom Mačkom, Janezom Gostišo, Dušanom Kobalom in Cvetom Mačkom zelo ponosen. 31 let kasneje na glasbeni šoli v Logatcu poučuje 30, po večini akademsko izobraženih glasbenikov in glasbenic. Prodorna skupina z ravnateljem ustvarja pogoje za sodobno glasbeno šolo, v kateri se učenci dobro počutijo. Prav vsem učencem /letos je vpisanih 283/ šola posreduje ustrezno znanje za vključevanje v delo ljubiteljskih društev, bolj nadarjenim pa daje kvalitetno znanje za nadaljevanje študija, tako da »smo ponosni na število mladih, ki nadaljujejo šolanje na SGBŠ in Akademiji«, pravi ravnatelj Matjaž Albreht. »Pohvalimo se lahko z odprtostjo šole in njeno vpetostjo v glasbeno življenje občine. Glasbena šola je središče le tega, prirejamo koncerte in Festival Veris, v šolo so vpisani tudi odrasli, v okviru nadstandardnega programa poučujemo električne klaviature, jazz, rock in pop kitaro, bas kitaro in bobne.«
Da je šola zares pravo glasbeno središče in da nudi dobre pogoje za delo dokazujejo tudi nekdanji učenci glasbene šole, ki se kot učitelji po končanem študiju vračajo na šolo poučevat. In še na nekaj so ponosni v logaški glasbeni šoli - na število njihovih učencev, ki nadaljujejo šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, Akademiji za glasbo, nekateri celo v tujini.
In seveda - glasbena šola v Logatcu se lahko pohvali z mnogimi izjemnimi uspehi svojih učencev na tekmovanjih mladih glasbenikov. Tako je na letošnjem državnem tekmovanju klarinetistka Ajda Pupis, njen mentor je prof. Marjan Grdadolnik, prejela v svoji kategoriji 100 točk in prvo nagrado. Prvo nagrado in zlato plaketo je prejel tudi Jure Robek, tudi njega poučuje klarinet prof. Marjan Grdadolnik, flavtistka iz razreda prof. Rebeke Hren - Eva Petkovšek je prejela tretjo nagrado in srebrno plaketo, oboist Miha Arhar iz razreda prof. Janeza Trevna pa je prejel bronasto plaketo.

Studio 25 - posebnost logaške šole
Odprta za nove ideje in pobude postaja Glasbena šola stičišče profesionalne in ljubiteljske kulture. Spretno krmari med čermi zakonskih omejitev in iskanjem možnosti za nadgradnjo programov. Tako na oddelku za jazz, rock in popularno glasbo poučujejo osnovne inštrumente ritemske sekcije: kitaro, električne klaviature, električni bas, kontrabas in bobne (baterija). Na oddelku je vpisanih več kot 50 učencev.
In še z nečim se lahko pohvali Glasbena šola Logatec. Je edina v Sloveniji, ki ima lasten snemalni studio. Učitelji ga pogosto uporabljajo pri pouku, saj pomeni prijetno popestritev dela z učenci, hkrati pa mlade navdušuje za poklice, ki jih je možno opravljati v studiu - tonske tehnike, snemalce, ozvočevalce itd. V Studiu 25, ki je leta 2000 nastal kot pilotski projekt Ministrstva za šolstvo, so v petih letih delovanja nastali mnogi posnetki za šolsko rabo, v zadnjih letih pa ga za snemanje svojih zgoščenk ali demo posnetkov čedalje pogosteje uporabljajo različni slovenski glasbeniki. Tako je nastalo že nekaj dobrih izdelkov, med njimi je bila prva zgoščenka Jaz pa male citre 'mam, ki so jo posneli učenci citer na slovenskih glasbenih šolah, sledila je zgoščenka Naj se te s pesmijo dotaknem, ki jo je posnel MePZ Adoramus, nastalo pa je tudi nekaj novih posnetkov Pihalnega orkestra Logatec, lani pa plošča s posnetki solistov, komornih skupin in orkestrov šole, ki so jo priložili k publikaciji, ki so jo izdali ob obletnici.

Letos že četrtič festival Veris
Hitro rastoča šola torej, za katero je bil veliki prelomni dogodek 9. februarja 1994 - otvoritev novih prostorov na Notranjski 4. Od takrat je šola programsko izjemno napredovala, postala je gibalo kulturnega razvoja v občini, znana širom po Sloveniji po mladem kolektivu, uspešnih orkestrih in uspehih na državnih tekmovanjih glasbenikov in zadnje čase tudi po festivalu Veris. Matjaž Albreht, ki je ravnateljevanje poprijel v šolskem letu 1996/97 je tudi pobudnik festivala, ki bo letos že četrtič na konec pomladi v pomladne dni prinesel svežino mladih domačih in tujih glasbenikov. Ideja o festivalu zrasla iz povsem praktičnega razloga, ker je v pomladanskem času vsako leto zelo veliko koncertnih dogodkov. To razdrobljeno ponudbo so hoteli združili v celoto, s tem pa so dosegli veliko večji medijski odziv in naenkrat ponudili program različnih glasbenih zvrsti za različne skupine poslušalcev.
V okviru 1. festivala se je tako zvrstilo 24 koncertnih dogodkov, delavnic in matinejskih koncertov, ki so jih izvedli domači in že uveljavljeni slovenski glasbeniki. Ponudba je vsako leto rasla, večalo se je število koncertnih dogodkov, izvajalci pa so bili vse bolj uveljavljeni. Namen festivala je namreč populariziranje dobre glasbe, zato tudi toliko prireditev za mlade poslušalce in zato organizacija prireditev na različnih prizoriščih, od cerkva do domov za starejše in koncertov na prostem.
Matjaž Albreht je prepričan tudi v uspeh letošnjega festivala, ki močno spremeni kulturno podobo Logatca in hkrati pomeni enega redkih festivalskih dogodkov na Notranjskem, Glasbeno šolo Logatec pa zagotovo še enkrat več uvršča med znane in uspešne slovenske glasbene šole. Letošnji festival se bo začel 14. junija in bo trajal do 25. junija. Vsak dan se bo zvrstilo več glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali zaključek letošnjega šolskega leta Glasbene šole Logatec.

Branka Novak
 

  Vsebina

SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR

Srednja glasbena in baletna šola Maribor ima v šolskem letu 2003/04 vpisanih na osnovno glasbeno izobraževanje1774 učencev (na Centru in Taboru v Mariboru ter dislociranih oddelkih v Šentilju, Lenartu, Slovenski Bistrici, Oplotnici, Poljčanah, Račah, Rušah, Selnici ob Dravi in Lovrencu na Pohorju) in na umetniško gimnazijo 185 dijakov. Na umetniški gimnaziji imamo naslednje smeri: glasbena in plesna. Zaradi razlik v strokovnem delu v posameznih smereh so oblikovani modularni predmetniki, in sicer: I. glasbena smer: modul A - glasbeni stavek, modul B - petje-instrument ter II. plesna smer: modul A balet. S svojo dejavnostjo je šola postala prepoznavna po kvalitetnih nastopih v šoli in izven nje. Vsako leto izvedemo koncerte učencev, dijakov in učiteljev, orkestrov, baletne predstave.Naši učenci in dijaki dosegajo uspehe na tekmovanjih doma in v tujini, organiziramo tekmovanja na regijskem in državnem nivoju, dijake vključujemo v projekte Odprta šola, Mladi za napredek Maribora, sodelujemo na prireditvah Glasbeni september in Festivalu Lent.
Veliko glasbenega programa smo posneli za Radio Maribor in televizijo. Od leta 1998 je šola postala prepoznavna tudi po vsakoletnih podelitvah nagrade, listin in diplom dr. Roman Klasinc. Nagrada in diploma je namenjena najbolj zaslužnim pedagogom, diploma pa učencem in dijakom. Zaradi vse večje konkurenčnosti med šolami, se s člani kolektiva zavzemamo za pridobivanje novih spoznanj in novih načinov dela v izobraževanju, ki bi prinesli k dvigu kvalitete in ugleda šole, kakor tudi notranjemu utripu življenja učencev, dijakov, profesorjev in drugih sodelavcev na šoli. V umetniški gimnaziji omogočamo vključevanje dijakov v interesne dejavnosti, kot so prostovoljno delo dijakov v obliki koncertov otrokom, ki živijo v Domu Antona Skale, vključevanju v avtogene treninge - premagovanje treme, ogled filmskih predstav, koncertov, delo v uredniškem odboru šolskega glasila GLAS(b)ILO itd. Nenehno se zavzemamo za izboljšanje pogojev dela tako učencev, dijakov kot vseh zaposlenih. V letu 2003 smo s financiranjem Mestne občine Maribor in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport pridobili za glasbeni in baletni pouk nove prostore na Taboru, v letu 2004 pa še v Občini Lenart v Slovenskih goricah. Za leto 2005 že potekajo dogovori o izgradnji novih glasbenih in baletnih prostorov v občini Šentilj in pridobivanju dodatnih prostorov v občini Ruše.
Z dobrovoljnostjo, delavnostjo, s spoštovanjem do drugega želimo, v kolektivu Srednje glasbene in baletne šole Maribor, da bi se mladi umetniki med nami počutili prijetno in da bi uspešno dosegli svoje zastavljene cilje.

Anton Gorjanc, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA MURSKA SOBOTA

Glasbena šola Murska Sobota je bila ustanovljena leta 1946 v sklopu Glasbene matice, ki je imela tri sekcije: pevski zbor, orkester in glasbeno šolo. Prvo leto je bilo vpisanih 50 otrok, že po petnajstih letih pa kar 288 otrok, kar kaže na velik interes pouka glasbe v našem okolišu že v samem začetku delovanja šole.
Letos imamo vpisanih 441 otrok, katere poučuje 27 učiteljev. Poleg instrumentalnega pouka in obveznega skupinskega pouka ter orkestrov, izvajamo tudi pouk baleta in baletne pripravnice.
Pouk se zaradi prostorske stiske izvaja na treh lokacijah v sami M.Soboti: na centralni šoli, v dijaškem domu in v prostorih nekdanjega vrtca. Imamo pa tudi en dislociran oddelek v Beltincih.
Ker smo blizu madžarske meje, sodelujemo s porabskimi Slovenci v Gornjem Seniku. Zaradi ohranjanja jezika so prosili našo šolo za izvajanje pouka klavirja in harmonike, sodelujemo pa tudi pri različnih proslavah, ki se izvajajo v sklopu sodelovanja Slovenije in Madžarske.
Že od leta 1997 si ravnateljica Erna Lukač močno prizadeva za izgradnjo nove glasbene šole in kot kaže, se bodo dela končno pričela v letu 2005. Ker nimamo na šoli dvorane za nastope, se le-ti odvijajo po raznih »izposojenih« dvoranah ali prostorih, ki so velikokrat brez klavirja. Smo ena najbolj mobilnih glasbenih šol v Sloveniji, ki prevaža svoje tolkalne instrumente, klavinovo, stojala in ostale pripomočke za nastope tudi po več kilometrov iz M.Sobote.

V zadnjih letih smo se kadrovsko precej okrepili, kar se pozna na kvaliteti pouka in dejavnostih, ki se izvajajo na šoli. Poleg internih in javnih nastopov, ki letno presegajo čez 60 nastopov, bi izpostavila baletno predstavo Hrestač P.I.Čajkovskega, katerega koreografijo in režijo je prevzela naša baletna pedagoginja Ljiljana Keča-Rošker. Predstava je letos imela zaradi velikega interesa poleg premiere še 10 dodatnih uprizoritev.

Letos smo organizirali že 3. flavtistični dan, na katerem sodelujejo glasbene šole Pomurja in Štajerske. Predavatelji so priznani slovenski flavtisti, ki zaključijo vsak flavtistični dan s koncertom.
Prvič smo izvedli Mörski festival kitare, ki je bil tekmovalnega značaja. Udeležilo se ga je 38 učencev iz glasbenih šol Pomurja in Štajerske. Ker je izzvenel v zelo pozitivnem smislu, bo postal tradicionalen.
Naš mladi kader ima ogromno enkratnih idej za še več dejavnosti, ki pa so žal povezane s prostori, katerih še zaenkrat nimamo. Želimo si novo šolo in dvorano, v kateri bomo uresničili vse naše zamisli.

Olga Palič

  Vsebina

ZASEBNA GLASBENA ŠOLA MUTA, MELODIJA d.o.o.

Muta leži v severovzhodnem delu Slovenije ob magistralni cesti Maribor - Dravograd. Občina Muta je vpeta med reko Dravo na jugu in slovensko-avstrijsko mejo na severu. Večji naselji zg. Muta in sp. Muta sta se razvili na ravninskem delu, zaselki Gortina, Pernice, Mlake, Sv. Jernej nad Muto in Sv. Primož nad Muto pa se razprostirajo po hribovitih predelih Golice in Kobanskega.

Želja in interesi po glasbeni izobrazbi mladih me je vodila do ustanovitve glasbene šole. Mladim sem želela omogočiti kvalitetno glasbeno znanje, zato sem izpolnila vse zakonske pogoje za ustanovitev zasebne glasbene šole v Sloveniji in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je z odločbo številka 601-1309/98, z dne 15. 2. 2000, Zasebno glasbeno šolo Muta vpisalo v razvid izvajalcev javno veljavnega programa glasbena šola. S tem je Zasebna glasbena šola Muta, Melodija d.o.o. pridobila soglasje in potrditev, da poteka izobraževanje v skladu z javno veljavnimi programi, ki veljajo za vse javne zavode v Republiki Sloveniji.

Ta potrditev mi je dala še več energije za uresničevanje zadanih ciljev. V letu 2002 sem uspela pridobiti vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje glasbene šole. Polni elana in novih pričakovanj smo pričeli z novim šolskim letom in se konec leta 2003, kljub neurejeni okolici in nedokončani zunanji podobi nove šole, iz najetih prostorov v Osnovni šoli Muta, preselili v svoje prostore.

Po dobrih treh letih delovanja je Zasebna glasbena šola Muta prepoznavna v celotni Sloveniji, je članica Zveze glasbenih šol Slovenije in sodeluje z javnimi glasbenimi šolami v Sloveniji.

V letošnjem šolskem letu obiskuje našo šolo 79 učencev. Obiskujejo pouk predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, klavirja, violine, kljunaste flavte, flavte, oboe, klarineta, saksofona, roga, trobente in pozavne. Vsako leto se naši učenci udeležijo glasbenih tekmovanj. V letošnjem letu smo še posebej ponosni na rezultat našega tria trobent (Domen Gracej, Tadej Vilar, Rok Krajnc), ki je pod mentorstvom profesorja Damjana Damjanoviča na 33. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije prejel zlato plaketo in prvo nagrado.

Ta nagrada pa ni le vzpodbuda za nadaljnje delo tistim, ki so jo prejeli, ampak vsem, ki s požrtvovalnim delom in ljubeznijo do glasbe prispevamo k razvoju naše šole: Andreja Likar, Berta Komprej, Nada Tomkovič, Damjan Damjanovič, Alojz Lipovnik, Danica Koren, Violeta Ozvatič, Petra Straunik, Vojko Trnjek, Miša Likar in Natalija Planinšič.
Čeprav smo šele na začetku svoje poti, smo nekaj zastavljenih ciljev že dosegli, veliko pa jih je še pred nami. S skupnimi močmi nam bo uspelo!

Andreja Likar, direktorica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA NAZARJE

"Glasbena šola Nazarje v enem desetletju od skromnih začetkov do 214 učencev. Vizija je godalni orkester ."

Glasbena šola Nazarje je v lanskem letu slavila 10 let samostojnega delovanja. V tem času se je strmo povzpela od skromnih prostorskih, kadrovskih in drugih začetnih težav do šole z bogato dejavnostjo.

Glasbena šola Nazarje povezuje učence iz občin Nazarje, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava.
Sedež šole je v Nazarjah v novi šoli, ki si jo deli z osnovno šolo Nazarje, kjer imamo 11 učilnic, dvorano za interne nastope in upravne prostore.
Šola ima vse pogoje za dobro delo in razvoj ter uživa podporo vseh občin Zgornje Savinjske doline.

Jubilejno leto smo obeležili s številnimi koncerti. Pričeli smo s koncertom dijakov in študentov glasbe, ki so bili nekoč naši učenci. Nadaljevali smo s samostojnimi koncerti v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. Bili smo organizatorji revije glasbenih šol celjskega in koroškega območja in koncerta priznanih glasbenikov pianista Igorja Dekleva in violinista Mihaela Gruberja.
Ob zaključku šolskega leta in Dnevu državnosti smo v slavnostni koncert vključili predstavitev samostojne zgoščenke, na kateri se predstavljajo vsi oddelki, komorne skupine in mladinski pihalni orkester pod vodstvom našega učitelja Stefana Garkova.
Leto smo sklenili s skupnim koncertom učiteljev in učencev ter mladinskim pihalnim orkestrom naše šole. Župan občine Nazarje gospod Ivan Purnat nam je ob tej priložnosti, 10 - letnici samostojnega delovanja naše šole, podelil posebno priznanje.
Glasbena šola Nazarje je svojo samostojno pot začela leta 1993, njena prva ravnateljica pa je postala gospa Olga Klemše. Glasbeno šolstvo pa se je pričelo v dolini že veliko prej. Prvi začetki segajo že v šolsko leto 1971/72, ko je Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega iz Velenja po zaslugi ravnatelja mag. Ivana Marina ustanovila dislocirani oddelek za poučevanje kitare, harmonike in klavirja v Gornjem Gradu in Mozirju. Poučevali so učitelji Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, število učencev pa je nihalo
med 30 in 40.
V šolskem letu 1976/77 je glasbeno dejavnost v dolini na pobudo gospe Majde Urank pričela povezovati in organizacijsko voditi Delavska univerza Mozirje.
Velik problem je predstavljalo dislocirano poučevanje, kajti oddelki glasbene šole so gostovali v prostorih osnovnih šol, v Gasilskem domu v Mozirju, v prostorih Delavske univerze in v Kulturnem domu Nazarje.

Postopek ustanovitve Glasbene šole Nazarje se je začel leta 1993 na pobudo sedanje ravnateljice gospe Olge Klemše s soglasjem predstavnika Ministrstva za šolstvo, znanost in šport mag. Francija Okorna. Glasbena šola Nazarje je med tem časom že pridobila ustrezne prostore v gradu Vrbovec.
 

Pri ustanovitvi samostojne šole, ki je takrat že štela 140 učencev, je bilo največ težav zaradi pomanjkanja ustreznega pedagoškega kadra. Od treh učiteljev na začetku je število naraslo na triindvajset. Od tega je sedaj redno zaposlenih devet učiteljev, ostali pa so zaposleni drugod in svojo delovno obveznost dopolnjujejo na naši šoli. Največ učiteljev s krajšo delovno obveznostjo še vedno prihaja iz Velenja.
V letošnjem šolskem letu obiskuje Glasbeno šolo Nazarje 214 učencev. Pouk poteka na matični šoli v Nazarjah, pouk klavirja in trobil pa tudi na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah in v Osnovni šoli Ljubno ob Savinji.
Največ učencev se še vedno odloča za učenje klavirja, kitare in harmonike. Poleg teh glasbil poučujemo še pihala, trobila, tolkala, od godal violino in violončelo ter petje. Od letošnjega šolskega leta dalje pa je standardni program tudi pouk citer. Skrbimo tudi za najmlajše v predšolski glasbeni vzgoji in pripravnici.

Veliko napora smo vložili v to, da imamo odličen mladinski pihalni orkester. Naš nov izziv pa je, da bi imeli tudi godalni orkester, zato si prizadevamo usmerjati še več učencev za pouk godal.
Prav zaradi tega smo bili zelo veseli, da je Občina Nazarje s pomočjo ostalih občin Zgornje Savinjske doline organizirala prvi simfonični koncert v Zgornji Savinjski dolini. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana s solistko violinistko Majo Cerar je dirigiral Lovrenc Arnič. Izvajali so dela Blaža Arniča.

Posebno skrb namenjamo našim najbolj nadarjenim učencem, ki na tekmovanjih dosegajo odlične uvrstitve. Rezultati letošnjega državnega tekmovanja so razveseljivi. Flavtistka Nina Miklavžina , njen mentor je Jernej Marinšek, je v kategoriji I.c prejela srebrno plaketo, pianistka Klara Praznik, njena mentorica je Marija Skornšek, pa je v kategoriji I.a prejela pohvalo.
Vsa leta usmerjamo naše najboljše učence v nadaljnje glasbeno izobraževanje v srednje glasbene šole in na akademije.

Nekateri so študij že končali in že poučujejo na naši in drugih glasbenih šolah, so uspešni dirigenti, zborovodje, učitelji v osnovnih šolah, člani pihalnih orkestrov, različnih glasbenih in pevskih skupin in nenazadnje zvesti obiskovalci in poslušalci naših koncertov.

Ko sem se pred leti kot mlad učitelj flavte odločal o prijavi na prosto delovno mesto učitelja flavte v Nazarjah, sem tehtal prednosti in morebitne šibke točke šole, ki svoje izkušnje in uspehe prešteva šele v prvi desetici let. Prve pedagoške izkušnje sem namreč nabiral že v Celju in Velenju. Moram priznati, da moja odločitev ni bila slaba. Postal sem član mladega učiteljskega kolektiva, mladega po letih in pedagoški zagnanosti. Vsem nam je blizu veselje do glasbe, do dela z mladimi, znamo se veseliti svojih uspehov in uspehov kolegov. O pedagoških problemih in ciljih ter željah se lahko odkrito in pošteno pogovarjamo in izmenjujemo mnenja. Vsem nam pa je skupna prva in najpomembnejša naloga, dajati mladim Zgornjesavinjčanom čimveč in najlepše iz sveta glasbe. To si le-ti tudi zaslužijo, saj pridno in marljivo prihajajo k pouku od blizu in daleč.
Rad bi še povedal, da sem se v teh nekaj letih tukaj veliko naučil in da se med učenci in kolegi dobro počutim.Veliko pa smo mladi in malo manj mladi glasbeniki za prijetno in dobro delo v kolektivu dolžni skrbni in prijazni ravnateljici gospe Olgi Klemše.

Jernej Marinšek

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA MARJANA KOZINE NOVO MESTO

Novo mesto je bilo že desetletja pred obema vojnama žarišče kulturne in prosvetne dejavnosti na Dolenjskem. Posebno mesto je zavzemalo glasbeno področje. Dolenjci, po naravi vedri in živahni, so radi izkoristili vsako priliko, da so zapeli ali zaigrali. Ta prirojeni glasbeni dar jih je združeval v pevskih zborih, godbah in orkestrih. Iz želje, da bi lepše in bolje zapeli ali zaigrali, se je rodila potreba po glasbeni šoli, iz katere naj bi prihajali mladi člani zborov in orkestrov. Marsikateri dobri pevec ali glasbenik pretekle dobe izhaja prav iz Novega mesta. Tudi kvalitetni orkestri, godbe in ne nazadnje odlični pevski zbori, ki so delovali v Novem mestu, so gotovo plod prizadevanja glasbene vzgoje v preteklosti.

Že leta 1846 je imelo Novo mesto godbo na pihala, leta 1850 pa je ta postala godba novomeške uniformirane garde, ki se ji v letu 1861 pridruži za kratek čas vojaška godba novomeške garnizije. Leta 1884 je bilo ustanovljeno Dolenjsko pevsko društvo, ki si je pridobilo trajne zasluge za razvoj vokalne glasbe v Novem mestu in na Dolenjskem. Kvalitetni pevski zbor je imela gimnazija pod vodstvom Hugolina Sattnerja, Aleša Otokarja in Ignacija Hladnika. Gimnazija je imela tudi dijaški orkester, ki ga ustanovil komponist Viktor Parma, ko je bil novomeški dijak. Kasneje so v njem sodelovali priznani komponisti Emil Hochreiter, Danilo Bučar, Marjan Kozina. Z ustanovitvijo Društva katoliških rokodelskih pomočnikov leta 1886 je mesto dobilo nov moški pevski zbor. V letu 1883 beležimo ustanovitev moškega, kasneje pa še ženskega tamburaškega orkestra.

Med drugo svetovno vojno štiri leta šola ni delovala, po drugi svetovni vojni pa je čas obnove v državi nujno zahteval tudi obnovo glasbenega šolstva.

Tako so bili postavljeni temelji nove glasbene šole. Odbor šole se je sestal 31. januarja 1946 in odločil, da bo ravnatelj šole Slavko Strajnar. Glasbena šola je bila torej ustanovljena. Imela je svoj odbor in človeka, ki jo bo vodil. Zanimanje novomeščanov, posebno staršev otrok, za šolo je bilo tolikšno, da se je ob prvem razpisu prijavilo 300 učencev, od katerih pa jih je moralo odstopiti nad 200, ker niso imeli potrebnih instrumentov niti potrebnih denarnih sredstev, da bi jih nabavili. Število učencev se je kmalu zmanjšalo na okrog 100.

Danes Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto sodi po številu učencev in učnih predmetov-instrumentov, ki se jih učenci učijo, kakor tudi po kakovosti dela in uspehih, v ožjo skupino najrazvitejših in najuspešnejših slovenskih glasbenih šol.

V glasbeno šolo je vpisanih nekaj manj kot 600 učencev, ki so vključeni v instrumentalni pouk 18 različnih instrumentov, petja, predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice in plesa - baleta.

Učitelji posvečajo veliko pozornost nastopanju učencev in tekmovanjem ter vključevanju v komorno in orkestralno igro. Poleg že omenjenega pouka, pa se šola še posebej ponaša s kakovostnim mlajšim godalnim in mladinskim pihalnim orkestrom ter simfoničnim orkestrom.
In ne nazadnje ne smemo pozabiti, da je kar nekaj naših učencev, ki se izobražujejo na srednjih glasbenih šolah in raznih fakultetah. Nekateri že igrajo v profesionalnih orkestrih in zasedbah širom po Sloveniji ali kot skladatelji, predavatelji in kritiki delujejo v slovenskem in širšem okolju (Vinko Globokar, Pavel Mihelčič, itd.).

V glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto poučujemo naslednje predmete oziroma instrumente: violino, violo, violončelo, kontrabas, kitaro, kljunasto flavto, flavto, oboo, klarinet, saksofon, rog, trobento, pozavno, tubo in druga trobila, tolkala, klavir, harmoniko, orgle, petje, predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno pripravnico in ples-balet.
Hkrati s temi predmeti pa učenci obiskujejo še pouk nauka o glasbi in so vključeni v razne oblike in zasedbe komorno-orkestralne igre.

Na šoli delujejo naslednje skupine:
Mlajši godalni orkester, katerem nastopajo boljši učenci godalnega oddelka in ga vodi Petra Božič. Orkester nastopa na najrazličnejših prireditvah v domačem kraju ter se udeležuje državnih revij.
Učenci se hkrati usposabljajo za igranje v simfoničnem orkestru.
Mladinski pihalni orkester pod vodstvom Mira Sajeta prav tako zajema boljše učence na trobilih in pihalih. Orkester deluje tretje leto in prav tako nastopa na različnih prireditvah. Tudi ti učenci se usposabljajo za igranje v pihalnem oz. simfoničnem orkestru.
Simfonični orkester na katerega je šola še posebej ponosna, šteje preko 80 članov. V orkestru igrajo poleg rednih učencev glasbene šole tudi bivši učenci. Sodelujejo pa tudi učitelji godal, pihal, trobil in tolkal, ki tako poleg poučevanja in aktivnega igranja v orkestru opravljajo še poslanstvo mentorstva posameznim skupinam oziroma sekcijam. Prav zadnje je za delo in rast ter napredovanje vsakega neprofesionalnega orkestra še kako pomembno in sploh nepogrešljivo. Orkester vodi ravnatelj Zdravko Hribar.
 

Poleg že omenjenih dejavnosti pa na glasbeni šoli opravljamo še druge oblike glasbenega izobraževanja. Vsako leto pripravljamo komentirane nastope za osnovne šole na katerih otroci spoznajo zgodovino glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto in skadatelja po katerem nosi šola ime. Na nastopu se otroci seznanijo z instrumenti, ki jih poučujemo in si jih ogledajo. Na koncu pa prisluhnejo še koncertu, ki ga pripravijo učenci instrumentalnega oddelka.
Nastopi učencev sodijo med pomembne sestavne elemente učnih načrtov, so oblika prikazovanja rezultata dela učencev in učiteljev. Učenci se kot instrumentalisti solistično ali v sklopu katerega koli orkestra pojavljajo tudi na nastopih izven šole na občinski in državni ravni. Nastopajo na otvoritvah razstav, prireditvah v sklopu gospodarskih organizacij, prireditvah ob praznikih in drugih priložnostih.
Glasbena šola izvaja tudi mednarodne seminarje za področje trobil, ki jih vodijo svetovno priznani strokovnjaki, (Bo Nilsson, Tone Grčar, Stanko Arnold, itd.).

Glasbena pravljica
Vsako drugo leto šola izvede glasbeno scensko uprizoritev glasbene pravljice za otroke, ki obiskujejo vrtec in učence nižjih razredov osnovne šole. Smoter oziroma cilj glasbene pravljice je širjenje vsebine dejavnosti glasbene šole kot so: spoznavanje instrumentov, spoznavanje otroških ljudskih in umetnih pesmic, spodbujanje za vpis v glasbeno šolo in pridobivanje učencev za deficitarne oddelke. V glasbeni pravljici sodelujejo učenci glasbene pripravnice ter učenci in učitelji instrumentalnih oddelkov. Vodja projekt je Petra Slak. Izvedli smo že tri glasbene pravljice: Štirje letni časi, Medvedek Brundi in Notna hiša. Slednja je izšla na CD plošči in kaseti (založba Nika Records, februar 2003).

V letu 2003 smo izvedli tudi glasbeno pravljico z naslovom Čarobna glasbila, ki je prav tako izšla na CD plošči in kaseti pri založbi Nika Records.

Mednarodni simpozij o skladatelju Marjanu Kozini
Glasbena šola je izvedla 19. in 20. aprila Mednarodni simpozij o skladatelju Marjanu Kozini na katerega smo še posebej ponosni. V dva dni trajajočem simpoziju se je predstavilo dvanajst slovenskih in tujih priznanih predavateljev: Peter Vodopivec (Ljubljana), Hartman Krones (Dunaj), Andreas Holzer (Dunaj), Hubert Reitterer (Dunaj), Vlasta Reittererova (Praga), Pavel Mihelčič (Ljubljana), Borut Smrekar (Ljubljana), Andrej Misson (Ljubljana), Stane Granda (Ljubljana) Igor Grdina (Ljubljana), Darja Koter (Ptuj) in vodja simpozija Primož Kuret (Ljubljana

V uvodnem delu simpozija so se predstavili učenci klavirskega oddelka glasbene šole. Vrhunec simpozija pa je bila uprizoritev koncertne izvedbe Operete Majda skladatelja Marjana Kozine, ki jo je izvedel simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja. Nov libreto za opereto Majdo je napisal dr. Igor Grdina. Poleg simfoničnega orkestra so sodelovali pevci: Marjetka Podgoršek Horžen (Slovenija) - sopran, Ursula Langmayr (Avstrija) - sopran, Irena Akweley Yebuah (Slovenija) - mezzosopran, Saša Ivaci (Hrvaška) - bas bariton, Robert Vrčon (Slovenija) - bariton, Marjan Trček (Slovenija) - tenor in Milivoj Juras (Hrvaška) - tenor.

V šolskem letu 2003/2004 pa je Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto izvedla opereto Caričine Amazonke skladatelja Viktorja Parme z mednarodno priznanimi solisti.

Zdravko Hribar, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA "KAROL PAHOR" PTUJ

Za začetek organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju štejemo 10. junij 1878, ko je bila ustanovljena glasbena šola nemškega Glasbenega društva.

Ime in sedež šole
Javni zavod GLASBENA ŠOLA »KAROL PAHOR« PTUJ (v nadaljnjem besedilu "glasbena šola"), je enovita delovna organizacija s sedežem na Ptuju, Dravska ul. 11.
Od leta 1975 nosi šola ime po znanem slovenskem skladatelju Karolu Pahorju, ki je bil ravnatelj šole od leta 1926 - 1930.

Gostovanja
Na povabilo Glasbene šole Požarevac v Srbiji so naši učenci in učitelji odpotovali na gostovanje s skupnim koncertom od 07.- 09. novembra 2003. Nastopil je Trio flavt, mentorice Natalije Frajnkovič (10 min), Godalni orkester mentorice Metode Gregl-Trop in Kvartet saksofonov mentorja Antona Horvata.
Godalni orkester naše šole se je pod vodstvom prof. Metode Gregl-Trop udeležil 6. revije godalnih orkestrov, ki je bila v soboto 15. novembra 2003 v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju.
Na pobudo Glasbene šole Trbovlje smo na naši šoli v petek, 17. oktobra 2003 organizirali gostovanje učencev in učiteljev in GŠ Trbovlje in skupen koncert godalnih orkestrov obeh šol. Učenci in učitelji naše šole so tega dne od 18.00 19.00 ure namesto izvedbe pouka prisostvovali koncertu v dvorani šole.

Poletna šola
Poletna šola za mlade violiniste se bo odvijala na naši šoli od 26. junija do 03. julija 2004. Umetniški vodja poletne šole bo tudi tokrat priznani violinist iz Londona prof. Tomaš Tulaček, njegov asistent bo Tomaš Winklat in korepetitor Steven Wray.

Sodelovanje s šolami in kulturno-umetniškimi organizacijami
Glasbena šola Ptuj je pomemben dejavnik glasbenega življenja v mestni občini Ptuj in v ostalih občinah Ptujske regije. Šola dobro sodeluje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, kulturno umetniškimi društvi, delovnimi organizacijami in z osnovnimi šolami, za katere prireja didaktične nastope, predstavitve instrumentov ali se drugače vključuje v njihove kulturne programe. Učenci šole velikokrat nastopajo ob različnih priložnostih v umetniških galerijah, muzejih in drugih ustanovah. Takih nastopov izvedejo v šolskem letu od dvajset do trideset.

V šolskem letu 2003/04 je na šoli zaposlenih 39 učiteljev. Število učencev v 2003/04 je 527.

Štefan Petek, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA RADEČE

Leta 2000 je Glasbena šola Radeče praznovala 50.let uspešnega delovanja in 25.let podružnične Glasbene šole Laško, kamor spada tudi dislociran oddelek v Rimskih Toplicah. Ustanoviteljici Glasbene šole Radeče sta občini Radeče in Laško.
V šol.letu 2003/2004 obiskuje programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, plesne pripravnice, plesa, inštrumentalnega pouka ter orkestra 337 učencev. Na šoli je zaposlenih 29 učiteljev.
Poleg rednega dela, ki ga zastavimo vsako leto, sodelujemo z drugimi javnimi zavodi, organiziramo gostovanja učencev in skupin iz drugih GŠ, sodelujemo na plesni in inštrumentalni reviji GŠ Zasavja, inštrumentalni reviji glasbenih šol celjskega in koroškega območja, na regijskih, državnih ter mednarodnih tekmovanjih. Naše občinstvo so starši otrok, ki se šolajo in posamezniki, ki ostanejo gostje koncertov tudi takrat, ko njihovi otroci zaključijo šolanje. Učenci radi nastopajo, zato poleg nastopov za starše pripravljamo nastope za njihove vrstnike v Vrtcu in OŠ. Najbolj odmevni nastopi v zadnjih letih so: Božično-novoletni koncerti, Pustni nastopi, Koncerti nekdanjih učencev GŠ, ki nadaljujejo šolanje, plesne predstave (Čarobna piščal, Lunino kraljestvo, Peter in volk), ter nastopi orkestrov (pihalna orkestra in godalni orkester). .

Rosana Jakšič, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA RADLJE OB DRAVI

Glasbena šola Radlje ob Dravi je začela delovati leta 1956 v sklopu dejavnosti Sveta Svobod in prosvetnih društev, kot ljudsko-posvetna glasbena šola. Leta 1963 se je vključila v delo Delavske univerze Radlje ob Dravi. Imela je naziv Delavska univerza Radlje ob Dravi - enota glasbena šola. Tako je delovala vse do leta 1978, ko je konstituirana kot enota osnovne šole Radlje ob Dravi. Prvega julija 1992 leta, pa je postala samostojni izobraževalni zavod. šola je pridobila lasne prostore leta 1991, ko je z lastnimi sredstvi in ob pomoči številnih sponzorjev obnovila prostore nekdanje evangeličanske cerkve na Koroški cesti 16, v Radljah ob dravi, kjer je še danes.
Od skromnih začetnih idej do današnje podobe zagotovo ni šlo vse gladko. Prav zato je moralo biti v srcih njenih ljudi toliko več sanj in idealov. Navdušeni za glasbo so vedno znova odpirali vsa vrata, ki jih je bilo potrebno odpreti: za dodatno zaposlovanje strokovnih delavcev, za pridobitev prostorov, ko jih je bilo potrebno zagotoviti, za pridobivanje učencev, pošiljanje najbolj nadarjenih na študij glasbe. V vseh teh letih je nadaljevalo glasbeno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah kar 43 naših učencev. Mnogi med njimi se vračajo in z izkušnjami in znanjem podajanja umetniške ustvarjalnosti s svojo »prvo« glasbeno šolo sodelujejo, ter tako zaključujejo začeti krog znanja in moči. Tako vsako leto pripravimo koncert bivših učencev glasbene šole Radlje - letos je to že enajsti po vrsti.
Glasbena šola pokriva potrebe in interese otrok na področju vseh petih občin ustanoviteljic: Radlje, Muta, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V letošnjem letu je v glasbeno šolo vpisanih 185 učencev, katere poučuje 14 učiteljev.
Šola redno sodeluje z vzgojno-varstvenimi ustanovami in osnovnimi šolami na njihovih kulturnih prireditvah. Enkrat mesečno prirejamo samostojne javne nastope svojih učencev, ter vsako leto sodelujemo na reviji glasbenih šol severno-vzhodne Slovenije v Mariboru in na reviji koroških glasbenih šol. Tudi tekmovanja niso novost, saj se vsako leto udeležimo regijskega in državnega tekmovanja glasbenih šol Slovenije, naši učenci pa dosegajo zavidljive rezultate. Za dosežke na področju glasbenega izobraževanja in vpetost v družbeno in kulturno življenje pa je šola prejela občinsko plaketo.
Želimo, da bi šola s svojo dejavnostjo tudi v prihodnje izpolnjevala svoje poslanstvo ter omogočala izpolnitev želje po ukvarjanju z glasbo vsem, ki to resnično čutijo v sebi.

Oskar Globočnik, v.d. ravnatelja
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA RADOVLJICA

Glasbena šola Radovljica se hitro približuje 50-letnici svojega uspešnega vzgojno-izobraževalnega in umetniškega dela v treh občinah - Radovljica, Bled in Bohinj. Ustanovitev šole leta 1956 je pomenila smiselno nadaljevanje bogate in raznovrstne glasbene tradicije mnogih glasbenih društev, ki so delovala v krajih radovljiške občine, npr. v Kropi, v Lescah, na Bledu. Izpolnila se je želja glasbenih zanesenjakov po organiziranem in strokovnem izobraževanju glasbenih talentov.

Po ustanovitvi glasbene šole leta 1956 je radovljiško šolo čakalo desetletje nemirnega in včasih negotovega delovanja v iskanju primernih učiteljev in prostorov ter dokazovanju svojega poslanstva. Prvih šest let delovanja šole se je neprenehoma večalo število vpisanih učencev, povečeval se učiteljski kolektiv in razširjal predmetnik glasbene šole. Leta 1966 je imela šola vpisanih že 170 otrok, poučevalo je 19 učiteljev ( dve učiteljici sta ostali zvesti šoli vsa svoja službena leta! ), preselila pa se je tudi v prostore mestne graščine, kjer deluje še danes. Deset let kasneje, leta 1976, je šolo obiskovalo že 300 učencev, danes pa imamo vpisanih blizu 500 otrok.

V kolektivu je zaposlenih 38 učiteljev - kar lepo je število tistih, ki so prve korake v glasbeni svet naredili v Glasbeni šoli Radovljica in se po končanem študiju vrnili kot pedagogi nazaj na matično šolo. Vsako leto se je širil tudi predmetnik šole - v prvih letih delovanja so poučevali samo klavir in godala, danes pa še pihala ( zlasti močen je oddelek za kljunasto flavto), trobila, kitaro, harmoniko, harfo, tolkala, čembalo itd. V petih desetletjih delovanja šole se je postopno večalo tudi število učencev v oddelkih izzven matične šole - na Bledu in v bohinjski dolini.

Da bi podrobno predstavili vso raznovrstno dejavnost učencev Glasbene šole Radovljica bi bilo preobširno, zato naj poudarimo samo tiste posebnosti, ki šoli dajejo svojevrsten pečat.

Na prvem mestu izstopa tesna povezanost šole z okoljem, v katerem šola deluje - skoraj ne najdemo prireditve, kjer ne bi sodelovali tudi učenci glasbene šole. Številni sedanji in bivši učenci glasbene šole so aktivni člani pihalnih orkestrov Lesce, Gorje in Bohinj, navdušeni pevci v številnih pevskih zborih šolskega okoliša, člani dveh harmonikarskih orkestrov in kvinteta harmonik šole, godalnega orkestra itd.

V letih svojega delovanja je šola na poklicno glasbeno pot usmerila vrsto učencev, ki se danes v domače okolje vračajo kot ugledni inštrumentalisti in glasbeni pedagogi. Zlasti smo ponosni na dosežke naših učencev na glasbenih tekmovanjih, na sodelovanje z sosednjimi glasbenimi šolami ( tradicionalno - že 30. leto se srečujejo Glasbene šole Gorenjske in zamejstva), navezali pa smo tudi stike v tujini ( z Umetniško šolo iz Nitre na Slovaškem).

Tudi v poletnih mesecih Glasbena šola Radovljica precej pripomore k prazničnemu poletnemu utripu mesta. Skupaj s Skladom republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Radovljica, organiziramo koncerte v dvorani šole in avli graščine, kjer šola domuje. Odmevnih koncertov stare glasbe - s kvalitetno mednarodno udeležbo - v okviru Festivala Radovljica si brez Glasbene šole Radovljica na tej lokaciji skoraj ni možno predstavljati, saj šola omogoča nemoten potek vaj in koncertov kakovostnega festivalnega dogajanja.

Veseli smo, da lahko z svojim delom in uspehi, ki jih dosegamo, prispevamo svoj delež h kulturni rasti posameznika in okolja, v katerem živimo. Naša želja in hotenje je, da tako ostane tudi v prihodnje.

Marija Peternel, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM

Glasbena šola Ravne na Koroškem tudi v tem šolskem letu nadaljuje svoje glasbeno in kulturno poslanstvo in deluje na lokaciji Koroških občin:

Občina Ravne na Koroškem ( ustanoviteljica )
Občina Prevalje
Občina Mežica
Občina Črna na Koroškem
Občina Dravograd

V tem šolskem letu je vpisanih v šolo 348 učencev in dijakov rednega in nadstandardnega programa ( citre in diatonična harmonika ).
Že nekaj let na šoli delujejo pihalni, godalni, harmonikarski in tolkalni orkestri, ker družno igrajo sedanji in nekdanji učenci ter njihovi učitelji. Če je bilo vse možno doseči v okviru neobveznega šolanja, pomeni, da je danes dosežena kakovostna rast glasbenega šolstva na Koroškem.
Šola že več let uspešno sodeluje z osnovnimi šolami, pihalnimi orkestri, kulturnimi društvi in drugimi organizacijami v občinah delovanja. Z najbolj nadarjenimi učenci aktivno sodeluje na regijskih, državnih in drugih tekmovanjih v Sloveniji in dosega vidne uspehe.
Danes se tako rekoč na vsakem koraku srečujemo z glasbo najrazličnejših zvrsti in kakovosti.
Kako približati glasbene vrednote čim širšemu krogu ljudi , ločiti dobro glasbo od slabe, kako vzgojiti generacijo dobrih glasbenikov ?
To so poglavitna vprašanja in cilji glasbene vzgoje in šolstva.
Dočakali smo tudi obdobje, ko je glasbeno šolstvo postalo pomembni in neločljivi del izobraževalnega sistema v Sloveniji, k čimer je pripomogla tudi naša , bogato razvejana glasbena dejavnost, ki pomembno vpliva na kulturno in glasbeno dejavnost v občinah Koroške regije.
Šola že vrsto let sodeluje s Koroškimi glasbenimi šolani, Štajerskimi glasbenimi šolami in Koroško glasbeno šolo iz Celovca.
Tudi v tem šolskem letu želimo nadaljevati svoje glasbeno in kulturno poslanstvo, ki nam je zaupano.

Avgust Pogorevčnik, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA RIBNICA

40 let Glasbene šole Ribnica

V letošnjem šolskem letu mineva 40 let od začetka delovanja Glasbene šole Ribnica

8. septembra leta 1963 so se odprla njena vrata 84 učencem ribniške doline. Uresničila se je več letna želja Ribničanov po glasbeni izobrazbi mladine.

Od začetnih petih oddelkov Glasbene šole smo se v 40 letih razširili na 18,7 oddelkov.

Po številu učencev je najmočnejši klavirski oddelek, sledijo godala, pihala, brenkala, harmonika, petje in trobila.

Poleg matične šole v Ribnici imamo dislocirane oddelke v Sodražici, Velikih Laščah in v Loškem Potoku.

V jubilejnem letu obiskuje Glasbeno šolo Ribnica skupaj 319 učencev.

Ob rednem pouku so učenci aktivni v komornih skupinah ter v dveh šolskih orkestrih: godalnem in pihalnem.

Glasbena šola je v vseh letih svojega delovanja zelo dejavna tudi navzven, saj prireja številne koncerte za javnost v domačem kraju, gostuje po drugih krajih Slovenije in tudi izven meja.

Udeležuje se tekmovanj mladih glasbenikov Slovenije in dosega lepe rezultate. Tudi preko meja – v Italiji in Srbiji – so se učenci preizkusili ter prinesli nagrade.

Za glasbeni študij se je v vseh letih delovanja glasbene šole odločilo 13 bivših učencev.

Srečni smo, če smo peščico mladih ljudi uspeli navdušiti za glasbo, ji dati znanje in ljubezen, da to pomnoženo delijo naprej.

Ob jubileju 40 letnice Glasbene šole Ribnica čestitam vsem učencem in učiteljem!

Predvsem se zahvaljujem bivšim in sedanjim učiteljem za nesebično delo, ki so ga vložili in ga še vlagajo v glasbeno vzgojo naših otrok. Vstopanje v čarobni svet glasbe, preko instrumentov ali pevskih glasov, naj ostane ena od pomembnih duhovnih potreb naše mladine.

Bernarda Kogovšek, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA

Glasbena šola Rogaška Slatina je v septembru 2002 praznovala odprtje nove šole. Največje število vpisanih otrok je v Rogaški Slatini,
kjer obiskujejo pouk tudi učenci iz občine Rogatec in Podčetrtek. V občini Šmarje pri Jelšah deluje podružnična šola, v Bistrici ob Sotli pa
dislocirani oddelek.
Obseg šolskega okoliša Glasbene šole nam omogoča izvajanje nastopov na različnih lokacijah.Tako spodbudno vplivamo na druženje
in medsebojno spoznavanje mladih iz različnih krajev šolskega okoliša glasbene šole.
Oktobra bomo beležili trideset let dela v glasbeni šoli. Velika pridobitev za šolo je koncertna dvorana, v kateri smo spremljali že vrsto kvalitetnih glasbenih dogodkov.
Ob trideseti obletnici šole, ki bo jeseni 2004 načrtujemo odprtje mehanskih orgel in pripravljamo mednarodno srečanje z nemško glasbeno šolo iz Chama. Poudariti želim še zelo uspešno delo učencev in učiteljev šole, ki skozi
letošnje šolsko leto vodijo glasbene delavnice z različnimi vsebinami.
Cilj delavnic je nuditi učencem različne glasbene vsebine, ki spodbudno vplivajo na učence in jih bi sicer učitelji težko posredovali pri rednem pouku.

Tatjana Šolman, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA SEVNICA

Glasbena šola Sevnica je ena najmlajših glasbenih šol v Sloveniji, saj je bila ustanovljena 1.9.1999. Pred tem je delovala kot enota Osnovne šole v Sevnici, še prej pa smo bili dislocirani oddelek Glasbene šole Hrastnik.
Visoko povprečno znanje učencev in njihov dejanski glasbeni razvoj, uspehi na tekmovanjih, zanimanje staršev za našo šolo, predvsem pa zadovoljstvo otrok in njihovo veselje ob glasbi - vse to je najmočnejša spodbuda in osnovno merilo naše šole.
Pred mladimi glasbeniki so izjemne, vedno večje zahteve strokovne javnosti, poslušalcev in obiskovalcev koncertov. Zato se trudimo, da bi učencem resnično zagotovili razvoj sposobnosti, veščin in navad, jih vzpodbujali k vsakodnevni vaji, odgovornosti, vztrajnosti in vzdržljivosti, natančnosti in samokritičnosti.

O učiteljih…
Na naši šoli poučuje devetnajst učiteljev, le polovica domačinov. V krajih, ki so oddaljeni od večjih središč, namreč zelo težko pridobimo in »zadržimo« učitelje z ustrezno strokovno izobrazbo. Posledica tega je zaposlovanje učiteljev z neustrezno izobrazbo za določen čas, kar pa ni perspektivno niti stimulativno za šolo.
Dolgoročna in najzanesljivejša rešitev kadrovskih problemov je usmerjanje učencev v študij glasbe in jih po končanem študiju zaposliti - to je tudi prioriteta naše šole. Mnogo učencev, ki bi bili sposobni nadaljevati glasbeno izobraževanje, je večinoma zelo uspešnih tudi na drugih, zlasti naravoslovnem področju. Zato se, predvsem na prigovarjanje staršev, marsikdaj žal ne odločijo za poklic glasbenika.

O nastopih…
Veselje, ki ga učenec začuti ob uresničitvi nalog, dobi nove razsežnosti ob nastopu na odru. Mešanica radosti in odgovornosti je za glasbenika dragocena izkušnja. Vsak izmed naših 215-ih učencev od petletnikov, ki obiskujejo oddelek Predšolske glasbene vzgoje do srednješolcev in študentov, nastopa na nastopih, ki jih organizira šola v skladu z izobraževalnim programom. Tako smo v letošnjem šolskem letu pripravili že mnogo nastopov in veseli smo, da je dvorana naši šoli, pa tudi kulturna dvorana v Sevnici, vedno polna naših zvestih poslušalcev.
Poleg t.i. internih produkcij, ki jih delimo na male in velike (glede na starost učencev oz. razred), razrednih in komornih nastopov pripravimo tudi nastop, ki smo ga imenovali Bratec in sestrica. Le-ta je eden najbolj priljubljenih; tu se namreč predstavijo učenci in njihovi sorodniki - poslušalci so navdušeni predvsem nad včasih nenavadnimi kombinacijami instrumentov in generacij.
Učenci pa predstavljajo šolo tudi na izvenšolskih nastopih, ki pa niso vnaprej načrtovani, saj potrebe nastopijo med šolskim letom - navadno tik pred zdajci… kar učiteljem in vodstvu zelo »popestri« delo. Organiziramo tudi gostovanja drugih glasbenih šol, pa tudi mi se radi kam povabimo...

Vsaka šola mora nenehno dokazovati upravičenost svojega delovanja, zato si tudi učenci in učitelji Glasbene šole Sevnica prizadevamo biti središče glasbenega življenja v našem kraju.

Betka Cimperšek, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC
LETO 2003, LETO 50.OBLETNICE IN ŠTEVILNIH KONCERTOV

V preteklem letu 2003 je Glasbena šola Slovenj Gradec s številnimi nastopi, koncerti, gostovanji doma in v tujini, snemanji in odmevnimi predstavitvami na nekaterih osnovnih šolah v Mislinjski dolini uspešno počastila petdesetletnico svojega bogatega in ustvarjalnega delovanja.
V spominu nam bodo zagotovo ostali nekateri izvrstni koncerti, ki so nam jih ob častitljivem jubileju poklonili nekateri naši in tuji umetniki. Spominjamo se odličnega koncerta pianistk Sonje Pahor iz Firenc in Brigite Pavlinc iz Ljubljane, koncerta Ljubljanskega tria z Gadžievim-klavir, Meljnikovim-violina in Mitrovićem-violončelo, koncerta izvrstne mlade slovenske čelistke Karmen Pečar s pianistko iz Zagreba Srebrenko Poljak in drugimi.

S koncerti so se predstavili tudi naši odlični pedagogi glasbene šole in umetniki, sopranistka Vanja Mori, tenorist Matjaž Stopinšek, pianistka Maja Kastratovik in učenka 6. razreda violine Lucija Mlakar s svojim prvim koncertnim nastopom. Ob jubileju smo izdali obsežen zbornik in CD učencev naše šole. Svojo prvo zgoščenko je posnela tudi violinistka Lucija Mlakar.
Pomembni so bili tudi mnogi drugi nastopi in koncerti, med njimi že tradicionalni in vsakoletni koncerti partnerskih glasbenih šol iz Ljutomera, Ilirske Bistrice, Celovca, Koroških glasbenih šol iz Raven na Koroškem in Radelj ob Dravi, slovenske glasbene šole iz Celovca, nastop učiteljev Sing und Musikschule iz Regensburga ter koncert združenega godalnega orkestra, ki ga sestavljajo učenci naše glasbene šole in Zakladne umelecke škole (ZUŠ) iz Češkega Krumlova.
Krona glasbenih prireditev je bil slavnostni koncert učencev in učiteljev in vseh oddelkov naše šole ob počastitvi jubilejne 50. obletnice, 30. maja 2003, v Koroški galeriji Slovenj Gradec. Šola je za svoje dolgoletno uspešno delo dobila priznanje Mestne občine Slovenj Gradec, ki ji ga je podelil župan, gospod Matjaž Zanoškar.
Svojega slavnostnega koncerta Glasbena šola Slovenj Gradec, žal, ni mogla izvajati v šoli, ker za takšno število izvajalcev in poslušalcev nima ustrezne dvorane. Župan Mestne občine nam je zagotovil, da se mestne oblasti resno trudijo pri rešitvi tega problema in da bo lahko šola v nekaj letih dobila novo, sodobno glasbeno šolo.

KAKO NAPREJ?
Glasbena šola Slovenj Gradec ima že nekaj let izdelano in potrjeno vizijo razvoja, ima veliko idej, ki jih zaradi objektivnih razlogov še ne more docela razviti.

Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da šola danes ne more biti samo izobraževalna ustanova, še posebej ne v majhnem kraju, kjer mora njeno poslanstvo presegati osnovno dimenzijo. Zato je že vrsto let naša orientacija v povezovanju z drugimi sorodnimi šolami doma in po svetu, da bi v kulturnem snovanju prišli bliže drug drugemu in ob strpnem, skupnem snovanju spoznavali kulturo drug drugega.
Partnerska povezovanja z glasbenimi šolami doma in tujini so in bodo naša stalnica, saj se z glasbenim jezikom, ki ne pozna meja, spoznavamo in učimo za nove, evropske vrednote.

V letošnjem šolskem letu 2003/04 smo v Glasbeno šolo Slovenj Gradec vpisali 311 učencev, kar je največ v petdesetih letih njenega obstoja. Vsako leto je več otrok, ki se želijo naučiti glasbenih veščin, toda, zaradi pomanjkanja prostorov jih moramo, na žalost, skoraj za eden oddelek zavrniti.
Učence poučuje 22 učiteljev, ki so pretežno vsi strokovno visoko usposobljeni. Zaradi pomanjkanja prostorov poučujemo na petih različnih lokacijah v mestu, kar za kontinuirano pedagoško delo vsekakor ni spodbudno in dobro. Učenci se lahko učijo 25 različnih glasbil v oddelkih klavirja, godal, harmonike, pihal, trobil, brenkal, petja in tolkal. Največ učencev se uči instrumenta klavir, sledi harmonika, violina, flavta, trobila, kitara, citre itn.
Na šoli uspešno delujejo trije orkestri: pihalni, godalni in harmonikarski. Številni so tudi najrazličnejši ansambli in komorne skupine, ki redno nastopajo v šoli in drugod. Godalni orkester je vsako leto številčnejši in je hkrati povezan s partnerskim godalnim orkestrom ZUŠ iz Češkega Krumlova. Učenci s svojimi profesorji redno sodelujejo na regijskem in državnem tekmovanju, na najrazličnejših revijah v Sloveniji in v tujini.

Na osnovi novega Zakona o glasbeni šoli in nove sistemizacije smo, z dovoljenjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, lahko v tem šolskem letu vpisali nekaj več otrok kot bi jih lahko sicer. Gre za povečanje števila učencev v oddelku za ljudska glasbila, pri citrah in diatonični harmoniki.
V nekaj letih, ko bomo imeli normalne pogoje dela in ustrezne prostore, bomo otrokom omogočili učenje inštrumenta orgel, baleta in sodobnega plesa, ter nekaterih drugih glasbil.

V prihodnosti moramo ustvariti in najti možnost nadaljevanja šolanja na srednji glasbeni stopnji tudi v Slovenj Gradcu, kar bo za Koroško regijo nedvomno tudi na tem področju povečalo učencem možnosti za vpis na glasbeni študij, nam pa omogočalo ustanovitev sposobnejših orkestrov in komornih skupin. Ob povečanju števila učencev v oddelkih godal, pihal in trobil bomo lahko ustanovili šolski simfonični orkester in srednješolski mešani mladinski zbor, ki bosta lahko izvajala zahtevnejša dela.

Kljub relativno slabim pogojem za delo, v Glasbeni šoli Slovenj Gradec skrbimo za uspešno izobraževanje in vzgojo učencev v vseh oddelkih in razredih naše šole.
V nedavno zaključenem regionalnem tekmovanju v Celju, Velenju in državnem v Ljubljani, so naši učenci dosegli tri zlata, tri srebrna in dve bronasti priznanji.
Trije učenci bodo šolanje nadaljevali na Glasbeni gimnaziji v Velenju.
V mesecu aprilu in maju 2004 pripravljamo s solisti, komornimi skupinami in orkestri nekaj samostojnih koncertov, skupnih nastopov in srečanj s partnerskimi glasbenimi šolami v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Češkem.

Branko Čepin, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA SLOVENSKE KONJICE

Slovenske Konjice so mesto z 850 letno zgodovino.
Glasbena šola v Slovenskih Konjicah je bila ustanovljena leta 1950.
Jubilej, ki ga je v letu 2000 praznovala naša glasbena šola je bil pomemben dogodek, saj smo s tem poudarili pomen glasbene šole v kulturnem življenju Dravinjske doline. Za 50. rojstni dan glasbene šole smo se še nahajali v stari glasbeni šoli brez dvorane in v temnih neprimernih učilnicah.
Od septembra 2002 imamo novo glasbeno šolo, za katero je zaslužen župan občine Slovenske Konjice gospod Janez Jazbec. Pogoji za delo so v novi glasbeni šoli odlični.
Smo osemnajstčlanski kolektiv, ki izobražuje 300 učencev.
Ponosni smo na našo koncertno in baletno dvorano.

Olga Zbičajnik, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR

Glasbena šola v Šentjurju je začela delovati oktobra 1968 v sklopu Delavske univerze. Dve leti kasneje je prišla pod okrilje OŠ Šentjur. Leta 1972 si je pridobila prostore na sedanji lokaciji - Ul. Dušana Kvedra 29. Z januarjem 1976 je postala Glasbena šola Skladateljev Ipavcev samostojni zavod. Ustanovitelj zavoda je Občina Šentjur. Že od samega začetka je glasbeno šolo vodil prof. Edvard Goršič, zelo znan celjski pedagog in zborovodja. Pod njegovim vodstvom je število učencev naraščalo, s tem pa tudi raznolike možnosti instrumentov, ki so se poučevali v glasbeni šoli. Že v tistem času je GŠ aktivno ustvarjala in poustvarjala v občinskem in tudi regijskem prostoru.
V obdobju med letom 1979-1988 je vodil šolo ranatelj Janez Slana, ki je zaslužen za to, da se je zgradba v kateri je tekel pouk razširila in renovirala.
V današnjem času glasbeno šolo obiskuje 195 učencev v naslednjih oddelkih z instrumenti


1.oddelek za klavir in orgle
2.oddelek za harmoniko
3.oddelek za kitaro
4.oddelek za violino
5.oddelek za tolkala
6.oddelek za pihala in trobila:
- flavta
- klarinet in saksofon
- trobenta, pozavna in bariton

Ob naštetih instrumentih se povečuje tudi število učencev, ki obiskujejo oddelek ljudskih instrumentov: citre in diatonično harmoniko.
Učenci GŠ ob pouku zelo aktivno sodelujejo tudi pri otroškem pevskem zboru pod vodstvom Damjane Rosenstein, pihalnem orkestru pod vodstvom Mateja Mastnaka in harmonikarskem orkestru, ki ga vodi Bojan Draksler.
Danes ko naša šola beleži 35-letnico delovanja lahko rečemo, da sicer ne orjemo več ledine, ampak že samozavestno in trdno stopamo naprej z znanimi šentjurskimi glasbeniki, ki bodo Glasbeno šolo Šentjur, imenovano po skladateljih Ipavcih, ponesli ne samo v slovenski, ampak tudi v evropski prostor.

Simona Zdolšek, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA

Prva (nižja) glasbena šola je bila v Škofji Loki ustanovljena 1. septembra 1949 z ustanovnim aktom takratnega občinskega ljudskega odbora Škofja Loka. Ustanovljena je bila na pobudo glasbenika Milka Škoberneta, njen prvi ravnatelj pa je bil Franjo Zorko.

Ustanovitev šole je bila smiselno nadaljevanje bogate in raznovrstne glasbene dejavnosti na Škofjeloškem v minulih desetletjih in stoletjih ter izpolnitev želja po organiziranem in strokovnem izobraževanju glasbenih talentov. To nam potrjujejo zidne slike pojočih angelov s takratnimi glasbenimi instrumenti (Suha, Godešič, Križna gora), glasbene spremljave gledaliških uprizoritev (Škofjeloški pasijon), posamezniki in številne skupine ljudskih godcev, še zlasti pa posvetni in cerkveni pevski zbori. Tradicijo so ustvarjali tudi glasbeniki-skladatelji, ki so delovali zunaj tega okolja.
Pri splošnem glasbenem prosvetljevanju je potrebno omeniti vzgojo, ki so jo bila deležna dekleta v uršulinskem samostanu in ki so jo svojim učencem dali požrtvovalni učitelji v Centru slepih v Škofji Loki.
Prvim letom delovanja šole so dali tehten prispevek glasbeniki vojaškega orkestra garnizije v Škofji Loki. Bili so učitelji, člani instrumentalnih skupin in dirigenti.

Vsa minula leta se je povečevalo število učencev, širili so se učno vzgojni programi in oblike delovanja. Glasbeno izobraževanje smo prenesli tudi v kraje izven Škofje Loke. Še večji razmah teh prizadevanj pa so zavirale materialne in prostorske, predvsem pa kadrovske možnosti.

V šolskem letu 2003/2004 je v Glasbeno šolo Škofja Loka vpisanih skupaj 440 učencev, ki jih poučuje 18 učiteljev, ki so v rednem delovnem razmerju in 17 učiteljev - zunanjih sodelavcev. Učenci se učijo 16 različnih glasbenih instrumentov in petje z naukom o glasbi, obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo (2 oddelka) in glasbeno pripravnico (4 oddelki). Igrajo v različnih komornih skupinah, učenci godal pa v godalnem orkestru.
Oddaljenejši učenci lahko obiskujejo pouk v dislociranih oddelkih, ki so v Gorenji vasi, v Železnikih in v Žireh.
V letošnjem šolskem letu smo uvedli nov učni predmet, in sicer pouk orgel.
Učenci pripravijo skupaj s svojimi učitelji vsako leto preko sto šolskih in izven šolskih nastopov. Zlasti slednji pomenijo pomemben prispevek h kulturni podobi Škofje Loke in njene okolice.
Dosežke učencev radi pokažemo in s tem primerjamo tudi z drugimi glasbenimi šolami. Najdaljše sodelovanje, že trideset let, traja med glasbenimi šolami Gorenjske. V obliki tradicionalnih koncertnih Srečanj predstavljamo raznovrstnost glasbenih programov posameznih šol in učinkovitost pedagoškega dela. Na Srečanja že vrsto let vabimo tudi mlade glasbenike slovenskih zamejskih glasbenih šol: iz avstrijske Koroške in iz Kanalske doline v Italiji.
V obliki izmenjalnih koncertov redno sodelujemo z Glasbeno šolo SGBŠ Ljubljana in občasno z Glasbeno šolo iz Freisinga v Nemčiji, s katerim je pobrateno mesto Škofja Loka.

Glasbena šola Škofja Loka bo tudi v prihodnje zavzeto izpolnjevala svoje poslanstvo: omogočala izpolnitev želje po ukvarjanju z glasbo vsem, ki to resnično čutijo v sebi. To pomeni še večjo pestrost učno vzgojnih oblik dela, povečevanje vpisa in bolj enakomerno razpršenost učencev po celotnem škofjeloškem območju. Šola želi biti tudi v prihodnje eden od pomembnih sooblikovalcev kulturnega življenja.

Valentin Bogataj, ravnatelj
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE

Kaj povedati o naši šoli? Stoji na najbolj vidnem mestu v centru mesta, saj jo že od daleč iz doline zagledaš na vrhu hribčka, vso v rdeči obleki. Tisti, ki nas obiščejo od daleč pravijo, da se po cesti do nje hitro zapelješ v napačno smer, čeprav je tako zelo vidna. Pa saj tudi na cesti življenja včasih zapeljemo na napačno pot, ker preveč strmimo v cilj, ki ga želimo doseči. Ko pa vendarle zapeljejo na pravi dovoz in nas obiščejo, pravijo, da je lepa, velika in prijazna. No ja,  prostora nam res ne manjka. Učilnice so prostorne, svetle in prijazne, tako kot so prostorni in svetli v srcu, predvsem pa prijazni, naši učitelji in vse ostalo osebje. Otroci, ki jih njihova želja pripelje na našo pot, pri njih nabirajo tako glasbena znanja, kot človeško toplino in širino, ki je tako zelo potrebna v tem hitrem tempu vsakdanjika in v socialnih stiskah, ki pestijo Revirje.

Paleta instrumentov s katerimi se srečujejo je pisana, pa saj nima smisla naštevati suhoparnih številk in podatkov. Pomembno je, da vsak najde nekaj zase in ko že nekaj zna, to radi pokažemo na različnih nastopih in koncertih, revijah in tekmovanjih doma in v tujini. In imamo kaj pokazati, saj iz tekmovanj prinašamo lepe in visoke uvrstitve, iz gostovanj in koncertov pa pohvalne kritike. Pa ne samo instrumentalisti, tudi naše plesalke sodobnega plesa se z vso ustvarjalnostjo in gibčnostjo uspešno uvrščajo na različne plesne revije na državnem nivoju.

Ker pa glasba ljudi predvsem razveseljuje in združuje, otroke kaj hitro povežemo v različne skupinice in orkestre. Tam se učijo skupnega glasbenega sporazumevanja, sodelovanja in strpnosti. Tako nekako naj bi izgledala namreč združena Evropa v katero smo vstopili – strpna, sodelovalna, sporazumna. Različna, pa vendar uglašena in harmonična v raznolikih glasbenih izrazih, stilih, kulturi, pripravljena na skupno delo in prilagajanje.

Sodelujemo pa tudi radi, doma in v tujini, z glasbenimi šolami Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške. Spoznavamo se, si izmenjujemo izkušnje in se skušamo naučiti tistega, kar je dobrega pri njih ter jim posredujemo naše najboljše, kar imamo. Stkana prijateljstva in spomini na skupna doživetja so in bodo ostali biseri v šolski ogrlici dogodkov.

Leta pri nas hitro minevajo, zato mimogrede opazimo, da v našo šolo prihajajo otročički naših otrok – bivših učencev. Sedaj so to starši naših sedanjih učencev. Tudi z njimi radi ob kavici v naši veliki avli pokomentiramo minula leta, hkrati pa na roditeljskih sestankih in sestankih sveta staršev, stremimo za razvojem in novimi izzivi, ki so včasih težki in naporni, predvsem pa vabljivi in privlačni za šolo in naše otroke.

Brez okolja, ki nas obdaja in od katerega smo konec koncev tudi odvisni, bi bilo življenje šole pusto. Vrtci in osnovne šole, s katerimi tesno sodelujemo, so nam resnično v veliko oporo in podporo. Zato jim z veseljem pripravimo kakšno učno uro, ki jim popestri učno snov pri glasbeni vzgoji. Tudi različna društva in organizacije se radi obrnejo na nas, ko je potrebno pripraviti kulturno glasbeni program. Konec koncev pa številni zares kvalitetni zbori in ter več kot uspešna trboveljska godba najdejo podmladek v vrsti mladih, ki so uspešno zaključili našo glasbeno šolo. Upamo, da bodo poleg pihalcev, trobilcev in tolkalcev, našli svojo skupno glasbeno pot tudi bivši učenci godal. Različni trboveljski in zasavski ansambli in »bandi« pa tako ali tako množično združujejo naše kitariste, bobnarje in klaviaturiste ter po potrebi še cel spekter ostalih instrumentov.

Smo tudi eden izmed nosilcev kulturnega življenja v naši občini. To nam omogoča velika in akustična dvorana, ki premore dva koncertna klavirja. Pa niso samo učenci tisti, ki se preizkušajo v vlogi koncertatov. Tudi tisti »ta zaresni« radi pridejo k nam in nam popestrijo trboveljski vsakdanjik, domačini iz Trbovelj in Zasavja, ki so postali priznani in uspešni poklicni glasbeniki in profesorji, pa tudi gostje iz vse Slovenije, sosednje Hrvaške in Avstrije.

Kaj še povedati? Smo mlad, zagnan, strokovno podkovan in na vedno nove izzive in priložnosti pripravljen kolektiv. Smeh v zbornici, dolgi pogovori, skupni izleti, praznovanja posebnih dogodkov iz osebnega življenja, veliko druženja tudi izven zidov naše šole, ki premagujejo stresne trenutke, pomanjkanje finančnih sredstev in občasne kratke stike med nami. Radi imamo našo šolo in smo nanjo ponosno. Skupaj se veselimo uspehov vsakega posameznika v naši sredi in se spodbujamo, ko ne gre vse po načrtih. Živimo polno življenje, ki ga zapolnjujejo smeh in solze, glasba in ples, naših učencev. Želja ob koncu? Da bi le bilo še dolgo tako.

Katja Mikula, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA TREBNJE

Rojstvo načrtnejšega glasbenega izobraževanja in porajanje tovrstnega organiziranega šolstva so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja narekovale naraščajoče potrebe trebanjske godbe, ki pa je imela že pred tem častitljivo tradicijo (ustanovljena je bila leta 1926). Prvi poskusi organiziranega šolstva so bili v okviru Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto v šolskem letu 1964/65.

Uradno pa je bila glasbena šola v Trebnjem ustanovljena v šolskem letu 1975/76. V tistem šolskem letu je bilo vanjo vpisanih 132 učencev na oddelkih klavirja, harmonike, kitare, kljunaste flavte, klarineta in trobil. Poučevalo je 6 učiteljev, od katerih sta bila 2 redno zaposlena, 4 so bili pogodbeni delavci, od vseh pa je imel le eden ustrezno strokovno izobrazbo. Šola je delovala kot enota pri Osnovni šoli Trebnje do šolskega leta 1979/80, do šolskega leta 1992/93 pa kot enota v okviru Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje.

Število učencev in tudi kadrovska rast šole se začne, ko postanejo glasbene šole v državi del nacionalnega programa in  ko začne šola v šolskem letu 1993/94 delovati kot samostojni zavod.

V zadnjih desetih letih se je število  učencev ustalilo okoli številke 280. Šola je  v tem času začela z izobraževanjem na violini, violončelu, oboi, tolkalih, solopetju, kar je omogočilo tudi delovanje in oblikovanje  komornih skupin, godalnega in  pihalnega orkestra. Znatno se je v tem času izboljšala tudi kadrovska struktura, saj so vsa  delovna mesta zasedena z ustrezno usposobljenimi učitelji.

Sedaj je na šoli 20 redno in 14 pogodbeno zaposlenih delavcev. O kakovosti strokovnega kadra govori tudi dejstvo, da nekateri od učiteljev sodelujejo tudi z ustanovami višjega izobraževalnega nivoja, in to s srednjo glasbeno šolo in glasbeno akademijo v Ljubljani.

Šola se zadnjih deset let redno udeležuje regijskih in državnih tekmovanj, organizira številne samostojne koncerte učencev, učiteljev in gostujočih glasbenikov, sodeluje v številnih programih po šolah in najrazličnejših prireditvah po vsej občini. Šola v okolju tako opravlja pomembno kulturno-vzgojno poslanstvo.

Naši učenci se že v času šolanja ali po njem vključujejo v različne amaterske glasbene sestave v občini. Poklicno se z glasbo ukvarja 14 bivših učencev, ki so zaključili Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, Pedagoško akademijo ali Akademijo za glasbo v Ljubljani. Trenutno je na nadaljnem študiju 10 bivših učencev šole.

V šolskem letu 2000/01 je šola praznovala srebrni jubilej, 25-letnico uradne ustanovitve. Ob tej priložnosti smo izdali zbornik z naslovom Razglednica Glasbene šole Trebnje in dve zgoščenki z naslovom Glasbena razglednica. Na prvi je 33 posnetkov solističnih, komornih in orkestralnih izvedb učencev, na drugi »zgoščenski« razglednici pa je 11 skladb, ki jih je posnel šolski pihalni orkester.

Ob tem jubileju je utrip šole skladatelj Jakob Jež doživel in zabeležil takole:

»Kako prijeten živ žav! Kako sproščeno razpoloženje mladih in njihovih učiteljev! In kot da nad vsem bedi skrbna mati - ravnateljica, gospa Tatjana. Tudi po koncertu teče vse v urejenem nemiru, dobrovoljni živahnosti, radovednosti. »Napišite še kaj!« so bile iskrene besede ob poslavljanju. In res, takrat sem začutil v sebi tisoč in eno novo melodijo. Postal sem del pravljice, ki se ji reče: Glasbena šola Trebnje. Hvala vam!

Kot dolgoletni učitelj glasbe sem spoznal morda najbolj temeljno vodilo; naj ga zaupam: biti zapisan glasbi, pomeni iskati njeno najboljšo podobo, se pravi: biti zaljubljen v tisto osrečujoče, tolažeče, upajoče... In kdor je resnično zaljubljen, je pripravljen premagovati vse napore, ki jih prinaša s seboj tudi življenje z (in za) glasbo.  Nadaljujte z vse razrešujočo ljubeznijo!«

Tatjana Mihelčič Gregorčič, ravnateljica

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA TRŽIČ

Glasbena šola Tržič je bila ustanovljena leta 1950. Razvila se je iz glasbenega tečaja, ki je deloval že leto popreje.
V vseh obdobjih delovanja je imela velike prostorske probleme, ki jih je skupaj z občino rešila jeseni leta 1995.
Glasbeno šolo Tržič obiskuje v letošnjem letu 200 učencev, poučuje jih 14 učiteljev, lahko se pohvalimo, da je tretinja učiteljev naših bivših učencev.
Glasbena šola Tržič sodeluje z vsemi Gorenjskimi glasbenimi šolami, Glasbeno šolo Celovec in Glasbeno šolo iz Kanalske doline, močno je vpeta v kulturno življenje Tržiča.
Na šoli že vsa leta deluje harmonikarski orkester, ki je posnel že dve zgoščenki in v zadnjih letih šolski zabavni orkester.
Učenci se udeležujejo regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer so v preteklih letih dobili nekaj prvih nagrad. Letos je na državnem tekmovanju dobil srebrno plaketo v kategoriji I. petje Klemen Torkar - mentor J. Jeraša. Prvo nagrado in zlato plaketo je dobil Jure Goručan iz solffegia I. b kategorija mentor - T. Cvelbar. Dobil je še posebno nagrado žirije in organizacijskega odbora najbolj obetavnemu tekmovalcu najnižje kategorije. Prvo nagrado in zlato plaketo saksofon I. c kategorija je priigral Matic Fortuna - mentor F. Podlipnik.
Veliko dela se obeta obema orkestroma konec aprila in v mesecu maju 2004, saj bosta s svojim programom nastopila v tržiških osnovnih šolah in proslavah v okviru pridružitve Slovenije v Evropsko skupnost, ki bodo potekale konec aprila na Ljubelju in maja meseca v Borovljah na Koroškem.

Andrej Puhar, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN - KOŽELJSKI VELENJE

Za začetek stalnega glasbenega izobraževanja v Velenju štejemo šolsko leto 1950/51. Jeseni 1950 je prišel v Velenje Rihard Beuermann, ki je ob vodenju takratne Rudarske godbe prevzel tudi glasbeno vodenje Prosvetnega društva Velenju. V okviru Prosvetnega društva so poučevali violino, klavir, klarinet, nauk o glasbi in zborovsko petje. S hitro rastjo rudarskega mesta Velenje so naraščale tudi želje in potrebe po temeljitejšem glasbenem izobraževanju. Šola se je večala, dobila nove prostore, nove učitelje in učence.
Danes se na osnovni stopnji izobražuje 719 učencev na naslednjih instrumentih: klavir, tolkala, solopetje, orgle, harfa, harmonika, violina, viola, violončelo, kontrabas, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila, kljunasta flavta, flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, citre, diatonična harmonika, synthesizer in sodobni ples. Poleg tega sodelujejo v komornih in orkestralnih skupinah, zborih (otroški in mladinski zbor) in orkestrih (mali in veliki godalni orkester, simfonični orkester, mladinski pihalni orkester, harmonikarski orkester in Orffova skupina).
Glasbena šola izobražuje tudi 99 dijakov na umetniški gimnaziji - smer glasba. Trenutno na šoli poučuje na obeh stopnjah skupaj 94 učiteljev, šola pa ima tudi oddelek v Šoštanju.
Učenci in skupine delovno sodelujejo na različnih območnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Posebno živahno je koncertno življenje na šoli. Vsak učenec in dijak vsaj dvakrat na leto nastopi na raznih javnih nastopih, koncertih in recitalih, dobrodelnih koncertih ali na nastopih za naše sponzorje. Seveda pa šola s svojo organizacijo številnih koncertov solistične, komorne, zborovske in orkestralne glasbe in mednarodnih šol (orgle, violina, kitara) pomembno vpliva na kulturno podobo ne samo mesta Velenja ampak cele regije.

Ivan Marin, ravnatelj

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA ZAGORJE OB SAVI

Pozdravljeni, prijatelji!

Medtem, ko se ljudje ne radi pohvalimo s starostjo, smo Zagorjani ponosni na našo glasbeno šolo, ki bo čez dve leti stara že 60 let. Stavba stoji sredi Zagorja in ni velika, ni razkošna, je pa prijetna in topla. V njej diha 19 članski kolektiv. Znotraj zidov odmevajo pihala, trobila, godala, tolkala, brenkala, instrumenti s tipkami…Šola res ni velika, je pa vsebinsko bolj bogata in raznolika. Poleg 12 instrumentalnih oddelkov se lahko pohvalimo z dobrim oddelkom baleta, z dvema pihalnima in godalnim orkestrom ter dvema pevskima zboroma. Ni prireditve v kraju , kjer bi nas manjkalo.
Pohvaliti pa se smemo tudi z uspehi na različnih ravneh in področjih. Samo letošnje šolsko leto so naši učenci z državnega tekmovanja mladih glasbenikov prinesli eno zlato, eno srebrno, s pohvalo za najbolje izvedeno obvezno skladbo in dve bronasti plaketi. Tudi grla naših otrok niso zatajila. Na Republiški reviji pevskih zborov je MPZ bogatejši za srebro, OPZ pa se je okronal z zlatom. To pa ni vse. Po mnenju 5 članske strokovne žirije je bil zbor proglašen za najboljši otroški in dobil še troje dodatnih priznanj. Dober mesec dni pa nas loči do novega dogodka, bienalnega srečanja flavtistov Slovenije. To bo že peto po vrsti in na njem bo več kot 300 flavtistov različnih stopenj imelo možnost pridobiti nova znanja, izmenjati izkušnje, si kupiti nov instrument… Še bi lahko naštevali, pa naj bo za tokrat dovolj, saj vsega pač ne bomo povedali.

Lep pozdrav iz Zasavja in srečno!

Danica Kovač, ravnateljica
 

  Vsebina

GLASBENA ŠOLA »RISTO SAVIN« ŽALEC

Glasbena šola »Risto Savin« Žalec je s svojimi dislociranimi oddelki na Polzeli, Preboldu in Vranskem samostojna delovna organizacija in hkrati tudi medobčinska šola, saj so poleg matične občine Žalec soustanoviteljstvo prevzele občine Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor.
V šolskem letu 2003/04 je vpisanih 419 šolskih in predšolskih otrok, od tega v Žalcu 228, Braslovčah 55, Preboldu 56, Polzeli 49, Vranskem 24 in Taboru 7.
Zaposlenih je 26 rednih in 4 pogodbeni delavci.
Poučujemo naslednje instrumente: klavir, violina, viola, violončelo, kontrabas, flavta, oboa, saksofon, klarinet, trobenta, pozavna, rog, tuba, harmonika, kitara, ter tolkala. Poleg individualnega pouka izvajamo tudi skupinski pouk NGL, predšolsko glasbeno vzgojo in glasbeno pripravnico, v katero vpisujemo otroke od 5. leta dalje.
Vpis je zelo močan, vendar ga zaradi prostorske stiske že vrsto let omejujemo.
Glasbena šola Žalec je šola odprtih vrat, s svojimi programi smo prisotni pri skoraj vseh prireditvah v občini, sodelujemo s programi za šole in vrtce, z različnimi komornimi sestavi pa gostujemo po celotni dolini in izven nje.
Na državnih in mednarodnih tekmovanjih učencev in študentov glasbe dosegamo odlične rezultate. Tako smo v zadnjih štirih letih prinesli domov kar 7 bronastih, 14 srebrnih in 20 zlatih priznanj instrumentalnih oddelkov ter 3 zlate, 1 srebrno in 1 bronasto plaketo Harmonikarskega orkestra (mentor: Andreja Turnšek), ki so jih dosegli na Mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli in na Mednarodnem tekmovanju »no age limite« v Castelfidardu v Italiji.
V zadnjih štirih letih je nadaljevalo študij glasbe na srednjih glasbenih šolah po Sloveniji 14 naših učencev.
Vsi ti odlični rezultati so uspehi učiteljev, ki se redno izobražujejo in izpopolnjujejo na raznih seminarjih ter poletnih šolah v domovini in tujini.
Tolkalna sekcija, godalni, harmonikarski, mladinski pihalni, kitarski in simfonični orkester so »paradni konji« naše šole.
Preko 180 učencev z veseljem prihaja na vaje, njihovi koncerti pa so kvalitetni in dobro obiskani.
Simfonični, pihalni in harmonikarski orkestri so izdali tudi zgoščenke.
Navezali smo stike z drugimi šolami in tako bodo nastopi v Nazarjah, Šoštanju, Jesenicah, Ribnici, Ljubljani, Krškem, Celju in Trevisu (Italija).
Za kvalitetnejši razvoj Glasbene šole Žalec smo skupaj z ustanovitelji v polnem teku priprav za končno izgradnjo nove šole, ki se bo pričela predvidoma konec leta 2004.
Nova šola, predvsem pa večje učilnice bodo omogočile nesluten razvoj v smislu komornih zasedb in različnih sestavov, že dolgo načrtovanih skupin, kot so otroški pevski zbor, plesna dejavnost in drugi orkestrski sestavi.

Tanja Cehner, ravnateljica
 

  Vsebina

PRIMORSKA SOZVOČJA
Strokovna revija Zveze glasbenih šol Primorske / priloga Slovenska sozvočja

Izvršni uredniški odbor: Bojan Glavina, glavni urednik
Aleksandra Češnjevar. - priprava materijala
Friderik King, tehnični urednik, oblikovalec in urednik spletnih strani ZPGŠ

Izdajatelj in založnik: Zveza primorskih glasbenih šol
Izvedba: Degraf
Naklada: 1000 izvodov
ISSN 1580-3635

 

  Vsebina