ŠTIRIDESET LET ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL (ZPGŠ)

ZPGŠ združuje glasbene šole Idrija, V. Vodopivca Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Koper, Nova Gorica, Postojna, Sežana, Tolmin, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, Glasbeno matico Marij Kogoj Trst ter pridruženi članici glasbeni šoli Vrhnika in F. Gerbiča Cerknica. Zveza nadaljuje delo Društva glasbenih pedagogov Primorske (DGPP).
DGPP je bilo ustanovljeno v maju leta 1964 na pobudo glasbenega pedagoga in dolgoletnega ravnatelja g. Mirana Hasla. Hasl je odlično poznal težke razmere, v katerih so delovale GŠ na Primorskem, predvsem je bil natančno seznanjen s perečo kadrovsko problematiko in posledično izredno skromno zastopanostjo glasbil ter nerazvitostjo komorne igre. Glasbeno šolstvo v tistih časih je bilo pač odraz trenutka in materialnih možnosti, toda Hasl se je kljub skromnim pogojem zavedal nujnosti nekakšne povezovalne organizacije, ki bi združila pedagoge na strokovnem področju in jih spodbudila v želji po dvigu kvalitete njihovega dela. Istočasno naj bi ta oblika sodelovanja nudila tudi organizacijsko pomoč ravnateljem, saj je bil status šol, tako znotraj izobraževalnega sistema kot na ravni posameznih občin, popolnoma nedorečen in v celoti odvisen od naklonjenosti izobraževalnih skupnosti in občinskih struktur.
V društvo so bili v začetku vključeni tudi glasbeni pedagogi iz osnovnih in srednjih šol, žal pa ta naveza ni nikoli resnično zaživela. Problemi glasbenega šolstva so bili tako veliki, da se jim je društvo moralo posvetiti v celoti.
Miran Hasl je bil predsednik društva od ustanovitve leta 1964 do 1975. leta. Skupaj z ravnatelji in učitelji je postavil osnovne strokovne in organizacijske pogoje delovanja. V tem času so se učenci in učitelji vseh šol srečevali enkrat letno, vsakokrat v drugem kraju. Leta 1966 so se pričele tudi revije harmonikarskih orkestrov, ki so se odvijale v Idriji in Ilirski Bistrici vse do šolskega leta 1981/82. Oblikovan je bil tudi prvi strokovni aktiv za klavir in dosežen dogovor za redne oddaje o glasbenih šolah na Radiu Koper, za kar gre iskrena zahvala g. Ivanu Siliču. Že takratnemu vodstvu je bilo jasno, kako pomembna je medijska pozornost in širša odmevnost našega delovanja. Danes vemo, da brez promocije in medijske pozornosti šola ostaja anonimna in slabo prepoznavna kljub uspešnemu in kvalitetnemu delu.
Za Haslom je društvo vodil g. Mitja Žnidaršič, takrat ravnatelj v Novi Gorici, ki ga žal ni več med nami. Nadaljeval je dobro zastavljeno delo s srečanji solistov in harmonikarskimi orkestri. Leta 1981 je to zahtevno nalogo predal sežanskemu ravnatelju g. Evgenu Prinčiču.
V prvi polovici 80. let opazimo v delovanju društva nekakšen opazen premik v razvoju in več živahnosti: razmahnilo se je delo strokovnih aktivov, poleg tega so bila vsako leto v različnih krajih organizirana štiri srečanja. Na vsakem od teh srečanj, ki so bila tako strokovna kot tudi družabna oblika sodelovanja, sta se predstavili po dve šoli, včasih tudi tri. Revije je spremljala posebna komisija, ki je izbrala najboljše točke za zaključni koncert. Ob tem je treba izrecno pohvaliti delo komisije, saj je bil ob iskanju najboljšega vedno prisoten princip sodelovanja vseh šol.
V poročilu o delu društva je ob koncu svojega mandata leta 1985 Evgen Prinčič med drugim zapisal, »da z nastopi spodbujamo zanimanje za deficitarne instrumente, hkrati pa imamo celovit pregled najuspešnejših učencev in dejavnosti šol«.

Posebej je poudaril sodelovanje z GM Trst in Gorica, kar nas povezuje v enoten kulturni prostor. Glasbeniki v matični domovini in zamejstvu smo bili združeni, vsaj v glasbenem smislu, že veliko prej, kot se je to dogajalo na drugih ravneh življenja. Glasba pač, naj zveni še tako klišejsko, resnično ne pozna meja in sodelovanje se je do danes ohranilo na zgledni ravni.
Skozi številna srečanja v 80. letih smo se vsi vključeni v društvo dodobra spoznali in tudi ugotovili, kje so najšibkejše točke našega delovanja. V letih 1985 1993 je delo v društvu koordinirala ga. Aleksandra Trebižan, ravnateljica v Ajdovščini. V letu 1986 jo je zaradi porodniškega dopusta nadomeščala ga. Amina Slapernik, ravnateljica v Novi Gorici. V tem času smo posebno pozornost posvetili učiteljem harmonike in kitare, saj na tem področju nismo imeli ustreznega kadra. Prav harmonika je takrat v t. i. resno glasbo vstopala skozi glavna vrata; zanimanja zanjo je bilo vedno več, pojavljale so se sveže partiture sodobnih skladateljev; prepričanje, da je harmonika le ljudsko glasbilo za izvajanje narodnozabavne glasbe, je počasi izgubljajo veljavo. Prav tako se je hitro uveljavljala kitara.
Na pogoste strokovne aktive smo vabili strokovnjake iz Trsta in Ljubljane. V šol. letu 1990/91 so stvari toliko dozorele, da smo organizirali prvo regijsko tekmovanje za harmoniko v Ajdovščini in prvo regijsko tekmovanje za kitaro v Ilirski Bistrici. Pred tem je na Primorskem že potekalo regijsko tekmovanje pianistov. V letih 1986 - 1990 ga je organizirala GŠ Nova Gorica, z letom 1992 pa se je tudi to tekmovanje začelo odvijalo pod okriljem DGPP.
Društvu je bila vedno v ospredju skrb za dvig kvalitete dela na glasbenih šolah, zato se je leta 1990 spremenil koncept naših revij. Na koncertih se ne srečujeta več dve šoli, temveč smo revije oblikovali po posameznih skupinah instrumentov. Tako so učitelji dobili temeljit vpogled v delo drugih kolegov. Strokovna komisija je iz teh revij izbrala točke za dva zaključna koncerta, ki smo ju po letu 1992 imenovali Mladi talenti (do 15 let) in Mladi koncertanti (nad 15 let).

Učitelji so nam večkrat očitali, da so vse naše aktivnosti eno samo tekmovanje, saj so ob revijah potekala tudi regijska tekmovanja. In vendar se je obrestovalo! Kvaliteta dela se je vztrajno vzpenjala na vseh šolah, brez izjeme! Glasbeniki so se med sabo vedno primerjali in tekmovali. Navsezadnje je le na tak način mogoče oblikovati vrednostni sistem, lestvico kakovosti, ki je resda relativna, je pa učiteljem v veliko pomoč pri postavljanju kriterijev za svoje učence.
V letu 1988 so se našemu društvu priključili tudi učitelji SCGV E. Komel iz Gorice. Kljub precejšnjim organizacijskim razlikam, pa tudi načinu dela, se je ta osrednja goriška glasbena šola kmalu uspešno vključila v vse naše aktivnosti.
Ob zaključku mandata l. 1993 je predsednica Aleksandra Trebižan v letnem poročilu zapisala: »Naše društvo s svojo dejavnostjo zapolnjuje vrzeli, ki jih čutimo posamezni pedagogi in glasbene šole kot ustanove, da delujemo zagnano in samoiniciativno in da pri tem izhajamo iz resničnih potreb po povezovanju našega skupnega dela.«
S to mislijo se je strinjal tudi njen naslednik g. Borut Logar, ki je društvo vodil od 1993 do 2000. K temu je v svojem poročilu za leto 1994 dodal, da »imamo pri načrtovanju naših aktivnosti vselej in najprej v mislih naše učence, ki jim želimo pomagati tako, da najuspešnejšim čimprej omogočimo pogosto in odgovorno nastopanje pred zahtevnejšim občinstvom in da vzpodbujamo komorno in orkestralno igro.«
Če smo doslej posvečali pozornost predvsem šibkejšim predmetnim področjem, so se v tem obdobju naše aktivnosti razbohotile na vsa predmetna področja: tekmovati so začeli tudi godalci (1995), pihalci, trobilci (1997) in pevci. Tako so učitelji lahko primerjali rezultate in povečali kritičnost do lastnega dela ter odkrivali posebno nadarjene učence. Posebno skrb smo posvečali komorni igri in uvedli revijo orkestrov glasbenih šol. Ob vsem tem smo še vedno ohranjali obliko srečanj po predmetnih področjih z zaključnima koncertoma.

V najbolj delovnih letih 1995/96, 1996/97 smo imeli po 11 skupnih prireditev, kar je tudi v organizacijskem smislu velik zalogaj.
V letu 1994 sta se nam pridružili GŠ Vrhnika in GŠ Cerknica. Istega leta smo se v skladu z novo zakonodajo in po vzoru Zveze Slovenskih glasbenih šol preimenovali v Zvezo Primorskih glasbenih šol ter sprejeli nova pravila.
Ob uvedbi Kataloga stalnega strokovnega izobraževanja za učitelje leta 1995, smo se delno razbremenili pri načrtovanju seminarjev; odslej skrbimo le za tista področja, ki niso zajeta v Katalogu v posameznih šolskih letih. Zelo koristna je bila dvoletna klavirska šola za pedagoge, ki jo je v letih 1995 - 1997 vodil Sijavuš Gadžijev na SCGV E. Komel v Gorici.
V šolskem letu 1996/97 sta ZPGŠ in GŠ Koper razpisali natečaj za otroške in mladinske skladbe za klavir. Rezultat natečaja je bil izbor 19 skladb za natis zbirke Klavirske pisanice, iz katere so izbrali tudi obvezne skladbe za 5. regijsko tekmovanje pianistov Primorske za 1A, 1B in 1C kategorijo. Skladbe so posnete tudi na zgoščenki.
V šolskem letu 1997/98 je prišlo do spremenjenega sistema tekmovanja na državni ravni: TEMSIG in IO ZSGŠ sta se odločila, da se državnega tekmovanja lahko udeleži le tisti tekmovalec, ki na regijskem dobi zlato priznanje; gre za predtekmovanja v regijah kot pogoj za uvrstitev na državno.
Za nas to ni bilo nič novega, saj smo do tega šolskega leta organizirali že 16 regijskih tekmovanj.
V zadnjem letu predsedovanja Boruta Logarja v šolskem letu 1999/2000 sta se zgodili še dve novosti: prvo regijsko tekmovanje učencev nauka o glasbi in prva številka revije Primorska sozvočja, ki je nastala na pobudo Bojana Glavine in Nadje Žerjal.

Revija ima vsaj dvojno vlogo. Na eni strani vzajemno informira šole o življenju in delu vseh enot Zveze (v ta namen se je oblikovala široka mreža dopisnikov, ki redno poročajo iz svojega okolja), po drugi strani pa skrbi tudi za notno gradivo in objavo avtorskih skladb.
Navedena dejstva zgovorno kažejo na našo izredno bogato in razvejano dejavnost. Borut Logar je delo zastavil zelo široko in vsebinsko polno, zato po tako odličnem predsedniku, mojem predhodniku, ni bilo lahko prevzeti vodenja. Bil pa je izziv in velika želja, da se zastavljene smernice še naprej uresničujejo in bogatijo naše poslanstvo.
Z izdajanjem Primorskih sozvočij seveda nadaljujemo, poleg tega je v načrtu tudi izid zbirke skladb za trobila in trobilne sestave dvanajstih slovenskih skladateljev, ki so se odzvali našemu vabilu.
Vse aktivnosti v Zvezi so pripomogle k visokemu nivoju znanja učencev in odprle so se možnosti za nove oblike sodelovanja. Na pobudo vodje aktiva godal g. Jurija Križniča je nastal simfonični orkester ZPGŠ, ki ga predano vodi ga. Marinka Kukec-Jurič. Simfonični orkester je seveda, to mi glasbeniki prav dobro vemo, orkester nad orkestri in neke vrste poosebljenje glasbene muze Evterpe. V sebi združuje veliko izrazno moč, neskončno bogastvo zvočnih barv, vse dinamične nianse in neskončne razsežnosti glasbenih vsebin. Je tudi najpopolnejša oblika in najvišja oblika sodelovanja vseh instrumentalnih skupin.
Vse pohvale in priznanja gredo tudi harmonikarskemu orkestru ZPGŠ in njegovemu dirigentu Claudiu Furlanu, saj smo prav učiteljem harmonike posvečali v Zvezi posebno pozornost. Danes smo priče uspešnemu delovanju njihovega orkestra.
Z radostjo se oziram na prehojeno pot in na vztrajanje na tej poti. Bila je pravilna in uspešna. Pri tem gre zahvala vsem učiteljem in ravnateljem, ki so soustvarjali podobo naše zveze, in seveda tudi učencem, ki so naše želje in hotenja udejanjili. Iskrena hvala!
 

Predsednica ZPGŠ
Slavica Mlakar, prof.

(Govor na slavnostnem koncertu ob 40-letnici ZPGŠ
2. 4. 2004 v Avditoriju v Portorožu)

40 let / anni
ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL /
DELL'UNIONE DELLE SCUOLE DI MUSICA DEL LITORALE

SIMFONIČNI IN HARMONIKARSKI ORKESTER
Zveze primorskih glasbenih šol

ORCHESTRA SINFONICA E ORCHESTRA DI FISARMONICHE
dell'Unione delle scuole di musica del Litorale

Koncert je posvečen tudi praznovanju obletnice violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija.

Il concerto si terrá anche in occasione
dell' anniversario del celebre violinista e compositore Giuseppe Tartini.

Petek, 2. aprila 2004, ob 19. uri
Avditorij Portorož

Venerdí, 2 aprile 2004 alle ore 19
Avditorio Portorose

___________________________

Spored / Programma:

HARMONIKARSKI ORKESTER
ORCHESTRA DI FISARMONICHE
dirigent / direttore: Claudio Furlan

G. Černov: Fughetta iz Polifonske sinfoniette

R. Wurthner: La Capriceuse

V. Bibergan: Aria

E. Derbenko: Ragtime

H. Ehme: Black Bolero

J. Šišakov: Skice

E. Derbenko: Karneval



SIMFONIČNI ORKESTER
ORCHESTRA SINFONICA
dirigentka / direttrice: : Marinka Kukec Jurič

G. Tartini: Adagio

G. Donizetti: Uvertura k operi L'elisir d'amore

P. Mascagni: Intermezzo sinfonico

G. Bizet: Prva orkestrska suita
iz opere Carmen
Prelude,
Argonaise,
Intermezzo,
Les Toreadors

J. Brahms: Madžarski ples št.1
Allegro molto
 

___________________________

Simfonični orkester Zveze primorskih glasbenih šol
L'Orchestra sinfonica dell'Unione delle scuole di musica del Litorale

dirigentka / direttrice: Marinka Kukec Jurič

1. violina / 1° violino
Beti Bratina, Mateja Kaluža, Kristjan Ilič, Linda Vidic, Maruša Babič, Mihela Brecelj, Mojca Batič, Mojca Gal, Petra Kovačič, Tina Knafeljc, Tomaž Černe, Uroš Bubnič

2. violina / 2° violino
Aleksander Andjelič, Ajda Miška, Aleksander Jovetič, Aleksandra Širec, Jasmina Grlica, Joachim Nanut,
Katja Morel, Katja Pahor, Katja Peric, Laura Venier, Martina Ferro C., Martina Petrač, Petra Jurič,
Polona Praček, Rebeka Kralj, Sandra Manojlovič,
Špela Lavrenčič, Tina Grego, Vika Kravanja

Viola
Antonio Mitkovski, Gorazd Božič, Kristina Markovič, Mariša Semič, Matjaž Cvetrežnik, Mojca Luin,
Peter Klemenc, Polona Novak

Violončelo / Violoncello
Emanuele Panizon, Irene Ferro C., Katja Panger,
Marinka Trebec, Monika Furlan, Nika Švarc,
Petra Miklavec, Rebeka Vidic, Urška Nabergoj,
Veronika Klanjšček

Kontrabas / Contrabbasso
Andrej Božič, Iztok Vovk, Luka Stanič, Štefan Švagelj,
Tomaž Semenič

Flavta / Flauto
Irena Kavčič, Jelena Pešič, Nika Hribar

Oboa / Oboe
Ana Lazovski, Matija Faganel

Klarinet / Clarinetto
Aleksander Miklavec, Katerina Kljun

Fagot / Fagotto
Danaja Kek

Rog / Corno
Andreja Lah, Sabina Magajne, Sara Rutar,
Tina Gojkovič

Trobenta / Tromba
Dejan Markovič, Luka Ipavec

Pozavna / Trombone
Matija Mlakar, Simon Tomažič, Teo Kovačevič

Harfa / Arpa
Darja Luin

Tolkala / Percussioni
Cene Menart, Goran Moskovski, Jan Magdič,
Pegam Podobnik
 

___________________________

Harmonikarski orkester Zveze primorskih glasbenih šol
L'Orchestra di fisarmoniche dell'Unione delle scuole di musica del Litorale
dirigent / direttore: Claudio Furlan

Aljoša Žabkar, Andraž Hribovšek, Axel Furlan,
Claudio Furlan, Cristian Visintin, Dean Delgiusto,
Dejan Mesec, Erik Kurent, Erika Udovič Kovačič,
Fulvio Jurinčič, Giulia Valassi, Goran Ruzzier,
Igor Zobin, Jernej Gregorič, Katja Tominec,
Mira Fabjan, Paolo Marchesich, Petra Šegina,
Polona Tominec, Špela Spetič, Tom Hmeljak,
Uroš Kostič, Valentina Vočanec