… "VSAKA PESEM JE NITKA SRCA IZTRGANA ZA VSE LJUDI."

Ob spominu na dr. F. Prešerna, so se v petek, 6.2.2004 na črnovrški planoti združili narodna pesem, skozi klavir in kljunaste flavtice učencev GŠ Idrija odd. Črni Vrh in ljudska poezija domačinke Dorice Tominec.
Glasbeni spomini na nekdanje življenje …Jaz pa pojdem na Gorenjsko, …Eden po cesti gre, …Kedo bo listje grabil, …Hodila sem, …Črni Vrh in oddaljeni glasovi pevcev z besedami kmetice, so se v ritmu »črkovnih not« prelivali v barvah slovenske narodne pesmi.
V našem večeru glasbe in poezije smo potrdili, da kultura, ki ni izgubila občutek za tisto, kar naj bi ji bilo sveto, še lahko ohranja smisel lastne eksistence in z njim težnjo odgovornosti za obstoj naroda…


Črni Vrh

Črni Vrh
vasica čudovita,
pod nedri Javornika, Špika skrita.
Kako raznežiš pesniku srce,
da v tvoj objem rad vrača se…


V verzih pesnice ni nič prisiljenega, nič naprej načrtovanega, pesmi prihajajo iz samosvojega sveta. Odpirajo nam najgloblji pogled v njen miselni svet: »…luč ožarja še Boga, …Kdo sem jaz? …Po licu riše solza sled, ko v grlu zastaja glas. …Ne znam izpovedati sebe, svojih globeli…«.
Slovenski pesnik, gospod Jože Šmit, ki je dan po našem večeru umrl, je pred časom o Dorici zapisal:
«V njenih pesmih je tudi upanje v drugačen svet, v svet, v katerem bi se lahko zapela Zdravljica,
(z veliko začetnico), brez laži!

Naj bo ta članek priložnost, da se zahvalim vsem, katerih delo je bilo vtkano v proslavo ob našem kulturnem prazniku:
GŠ Idrija: Aleksandri Žakelj in Stanislavi Močnik,
KUD Sloga Črni Vrh: Marjetki Rupnik in Petri Tominec,
OŠ Črni Vrh: Barbari Petkovšek in učencem 7.R/8., Darji Rupnik, Veri Rudolf in Alenki Cvetaš,
ter mojstru za luč: Zdravku Miholič.
 

Valči Kavčič