ZAKLJUČENA "POPOTNA TRIADA" STROKOVNIH EKSKURZIJ, OB SVETOVNEM DNEVU UČITELJEV

OBISKALI SMO KOROŠKE, FURLANSKE, REZIJANSKE IN PORABSKE SLOVENCE
IDEJNA ZAMISEL: STANISLAVA MOČNIK, RAVNATELJICA GŠ IDRIJA.
BESEDILO: VALČI KAVČIČ, GŠ IDRIJA
FOTOGRAFIJA: TEA LIČAR IN ARHIV GŠ IDRIJA

Spoznali smo, da nas poleg jezika , kulturne dediščine in ljubezni do slovenskega porekla, povezuje tudi glasba naših dedkov in babic.

Od Tolmina do Monoštra nas je vodila gospa Marija Osredkar. Njen popotni adut v dveh dneh našega druženja je bilo njeno skrbno izbrano slovensko izrazoslovje.
Desetega in enajstega oktobra tega šolskega leta so se nam na poti pridružili učitelji GŠ Tolmin. Lep dan in dobra volja nas je popeljala do Rogaške Slatine. Ogledali smo si težko delo steklarjev pihalcev, preizkusil ga je tudi naš trobentač Emil. Njegov ”izpihek” oplemenitenega stekla ni spominjal na lepo oblikovano, umetelno steklenino, temveč je na skupno žalost končal med steklenimi odpadki. Huda vročina talilnih peči nam je dala moč za vzpon na Ptujsko goro. Tu nas je simpatični minoritski pater Maks z besedo popeljal skozi najlepšo gotsko cerkev v Sloveniji. Svojo vedrino je davni preteklosti dodal današnjost. Njegove prepletene pripovedi so zapolnile cerkveni svod in barvna svetloba oken se je igrala z nasmeški naših zadovoljnih obrazov. Tudi skladatelj J.Brahms je “sodeloval” na skromnih orglah romarske cerkve in napolnil naša ušesa izpod prstov rok in nog naše Polone.

Ob koncu je kot pečat na skupni fotografiji pater Maks stopil poleg mene, pridal še "vedro resnico" na račun slabih cerkvenih orgel, omenil čarovnico v Podčetrtku, ter pridal njen nasvet nam v popotno slovo: "Ko zjutraj vstaneš, se poglej v ogledalo, gotovo se zasmeješ!" Nekateri so še isti dan preizkusili urok in glej ga zlomka, nekaterim je deloval že čez dan! Pred nami je bil cilj, ki je tisočletja spremljal ljudi med ptujskim gričem in reko Dravo. V davnini so Rimljani brusili tu svoje osti, v srednjem veku so madžarski in nemški trgovci služili tu z živino, slovanska duša pa je tu ustvarila nov dom. Habsburžanski gospod je tu lagodno živel, se sprehajal po sobah in Ptuj je bil tako eno najpomembnejše evropsko mesto. Je zakladnica tisočerih zakladov in njegove današnje zbirke s ponosom to potrjujejo. Imeli smo čast, da smo bili med prvimi glasbenimi šolami, ki so obiskale dan prej odprto zbirko starih glasbil. Raziskave so pokazale, da se je ob orglarstvu razvijalo na Slovenskem tudi goslarstvo in delavnice strunskih glasbil. Gospa mag. dr. Darja Koter je leta 1990 prevzela naloge kustodinje za to zbirko glasbil. Za nas je bila to ena najprivlačnejših zbirk v muzeju. Poleg slikovne in notne opreme vsebuje zvočni prikaz razstavljenih starostnikov. Razvoj in življenje le teh je objavila v knjigi Glasbilarstvo na Slovenskem. V njej nam razkriva, kako je gradivo zbirala, organizirala restavriranje glasbil in njihovo promocijo na koncertih. Tako so lahko ti časti vredni inštrumenti ponovno zaigrali in ponesli zelo drugačen zven nam do ušes. Muzejski eksponati so tudi v času našega občudovanja sem ter tja zazveneli, saj se nekateri naši učitelji niso mogli premagati, da ne bi pritisnili na to ali ona tipko, pedal ali meh. Največ dela pa je imel vodič, ko so učitelji dobesedno oblegali procesijske orgle iz leta 1739. J.F. Janačka. Reklama ali ne, naužite se ob ogledu teh muzejskih lepotcev tudi vi!
Po dolgem, zanimivem in vsebinsko polnem dnevu nas je čakala večerja in nočitev v Murski Soboti.
Drugi dan nas je sončno jutro pospremilo na pot čez mejo, do Gornjega in Spodnjega Senika, v Monošter. Po ogledu OŠ v Seniku, smo se srečali s Porabskimi Slovenci. Skozi njihovo pripoved smo spoznavali kulturo, živ jezik in težave ob ohranjanju slovenskih korenin.
"Kdor poje, slabo ne misli. Lepa pesem je dvojna molitev." Pregovori nam dokazujejo, da je petje pomemben dejavnik njihovega življenje. S petjem izražajo svoja čustva…, nam sporoča Porabje, časopis Slovencev na Madžarskem; Monošter, 19.junij 2003 x Leto Xiii, št.12.

"Tak čutim, ka za vsakšoga je ljepi den bio, ljepe spomine smo odnesli od naših pijatelov".
 

Valči Kavčič