IGOR LAZKO V LJUBLJANI

V organizaciji  BIT- a iz Nove Gorice se je v Ljubljani od 2. do 4. decembra ponovno odvijal seminar prof. Igorja Lazka. Tokrat na temo Klavirska glasba J. S. Bacha, do katere goji Igor Lazko posebno ljubezen, saj je že pri štirinajstih letih prejel nagrado na Bachovem tekmovanju v Leipzigu in leta 1965 posnel svojo prvo ploščo z Bachovimi dvo- in troglasnimi invencijami.

Igor Lazko se je rodil leta 1949 v St. Petersburgu in predstavlja že četrto generacijo v znani glasbeni družini. Študiral je pri prof. Pavlu Serebriakovu na šoli za mlade glasbene talente v St. Petersburgu, po diplomi pa je nadaljeval študij na konservatoriju Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi pri profesorju Yakovu Zaku, ki mu je posredoval zaklade klavirske šole Heinricha Neuhausa. Po zaključenem podiplomskem študiju je začel solistično kariero in sodeloval v komornih skupinah.

Leta 1981 je prejel nagrado na Competition de musique contemporaire v Saint Germain en Laye v Franciji. Štiri leta kasneje pa je na festivalu v Nanterre izvajal skoraj celoten Bachov klavirski opus.

Sodeloval je s priznanimi dirigenti ( Temirkanov, Jansons, Chernushenko, Gergiev ) in orkestri ( Moskovska filharmonija, Leningrajska filharmonija, z mnogimi evropskimi orkestri in s Kanadskim komornim orkestrom ).

Bil je redni profesor na Glasbeni akademiji  v Beogradu, od leta 1991 pa je redni profesor na Evropskem in Slovanskem konservatoriju v Parizu.

Letos že tretjič vodi Mednarodno pianistično tekmovanje Nikolaj Rubinstein. Razen tega je bil član žirij na mednarodnih tekmovanjih v Rusiji, Litvi in Franciji, vodil pa je tudi mednarodne poletne klavirske šole v St. Petersburgu, Ženevi in Meranu, pri nas pa v Ajdovščini.

Kot prejšnja leta je bil tudi letos njegov seminar v Ljubljani polno obiskan. Udeleženci so kljub nabitemu urniku in pomanjkanju zraka v dvorani Srednje glasbene šole v Ljubljani vztrajali do konca v polnem številu.

Kaj je tisto, kar vedno znova pritegne učitelje klavirja, da mu prisluhnejo?

Gotovo predvsem njegovo veliko znanje in predanost glasbi, dejstvo, da uspešno združuje pianistično kariero in poučevanje, njegov slikovit način podajanja in psihološki čut, s katerim se približa vsakemu učencu. Kot bi v dvorani ne sedela množica učiteljev klavirja, se ob njegovem poučevanju spremeni oder v intimni prostor učitelja in učenca, ki skupaj odkrivata skrivnosti glasbe. Kot poslušalcem nam je dovoljeno prisostvovati odkrivanju novih svetov, ki se odpirajo z vsakim novim tonom. Vsem znane skladbe postanejo spet zanimive in večplastne, se povezujejo z drugimi in razkrivajo svoje zakonitosti.

Prav raznolikosti tonskega oblikovanja posveča Igor Lazko največ pozornosti. Pri tem opozarja na vsebino in ozadje skladb ter jih primerja z drugimi v skladateljevemu opusu pa tudi s skladbami drugih skladateljev in dob. Pri tem se pokaže njegovo veliko poznavanje klavirske literature, a primerjava se tu ne ustavi, temveč stopa tudi na simfonična tla. V klavirju odkriva zvočnost različnih instrumentov. Zvočni predstavi primerno uporabi tehniko igranja, sploh pa je prepričan, da se večina pianističnega procesa zgodi v glavi. Zato mora biti vztrajno postopno metodično prisvajanje tehničnih veščin vseskozi povezano z razvojem slušne predstave, s širjenjem splošnega obzorja mladega pianista in vzpodbujanjem aktivne želje po oblikovanju tvari, v tem primeru klavirskega zvoka.

Postopnost velja za vse elemente igre, tako za tehnično kot muzikalno izrazno. Cilji, ki jih učitelj zastavi ob posamezni skladbi, so namreč odvisni od učenčevih sposobnosti v danem trenutku. Tako ni primerno, da učitelj učenca obloži z vso goro svojega znanja naenkrat, po možnosti celo v eni sami skladbi, saj učenec vsega znanja naenkrat ne more dojeti in ga samo zmede.

Potrebno se je zavedati stopenj v procesu pridobivanja znanja in veščin in učencu postopoma odstirati plast za plastjo znanja, kakor mu lahko sledi, do globine, do katere lahko res razume. V nasprotnem primeru v množici podatkov in napotkov izgubi še tisto, kar bi mu bilo drugače dostopno.

Način podajanja je pri tem lahko odločilen. Prav s svojim bogastvom asociacij z vseh področij življenja, umetnosti in filozofije nas je Igor Lazko resnično obogatil in znova potrdil dejstvo, da je glasbenik, bodisi nastopajoči, bodisi kot učitelj glasbe resnični umetnik v toliko, kolikor je široko razvita in razgledana celovita osebnost. Ob tem je seveda zapisovanje domiselnih in resnično domišljenih razlag Igorja Lazka nekaj, kar nam pri našem delu lahko pride zelo prav in osveži ter poglobi naše lastno razumevanje in obogati naše poučevanje, a je v tej obliki vendarle le zbirka idej in domislic, ki sicer vedno znova izvirajo iz njegovega širokega znanja in poglobljenega razmišljanja in ki ločene od tega izvora kljub svoji kvaliteti ostane le zbirka iskric velikega duha. Največje sporočilo njegovega seminarja je tako morda vzpodbuda k neprestanem širjenju našega znanja, poglabljanju lastnega razmišljanja in razvijanju lastne osebnosti.

Prav k temu pa želita vzpodbuditi tudi organizatorja seminarja, Teja Pelicon Weber, prof. in Blaž Weber, prof., ki se skrivata za imenom BIT, in ki uspešno  in zavzeto organizirata različne seminarje s področja dodatnega izobraževanja, tako glasbene kot psihološke in komunikacijske.  Na njunih seminarjih vlada sproščeno vzdušje, ki ga razen z izborom zanimivih tem pričarata tudi z drobnimi pozornostmi, tako da so seminarji kljub resnemu delu vedno prijetni.

Znanja, kakor ga ima prof. Igor Lazko, se sicer ne da pridobiti na seminarju, saj je plod dolgoletnega študija, iskanja in razmišljanja, vendar pa nam seminarji odpirajo pogled v delo in razmišljanje uveljavljenih strokovnjakov na našem področju, s tem prevetrijo naše lastno znanje in dajo nov polet našemu delu.

Zato je njihov pomen neprecenljiv.

Metka Lebar