Koncert in seminar kitarista Eliota Fiska

 

V petek, 14. januarja 2000, je bil v dvorani Slovenske filharmonije koncert iz cikla Zvoki šestih strun, na katerem se je predstavil svetovno znani in priznani kitarist Eliot Fisk. Večer je začel s skladbo Fantasia Sevillana španskega skladatelja Joaquina Turine. Sledili sta skladbi ameriških skladateljev Roberta Beaserja in Georga Rochberga, napisani prav posebej za Eliota Fiska. Kot zadnja točka v prvem delu pa je bila predstavljena skladba Luciana Beria-Sequenza XI. Če lahko za prvi del koncerta rečem, da mi je bil kljub Fiskovemu odličnemu obvladovanju kitarske igre na trenutke dolgočasen, je poskrbel v drugem delu za vse prej kot dolgočasno vzdušje. Še posebej bi izpostavil njegove priredbe klavirskih sonat Domenica Scarlattija in dveh Paganinijevih Capriccev, pri katerih se je izvajalec odlično znašel in dokazal, da je resničen virtuoz svojega glasbila. Ob bučnem ploskanju navdušenega občinstva, je moral g. Fisk kar nekajkrat ponovno poprijeti za inštrument, preden smo se z njim poslovili.

Pa ne za dolgo, saj je imel g. Fisk naslednjega dne v okviru Akademije za glasbo v Ljubljani seminar za učitelje kitare. Tu smo imeli priložnost videti vrhunskega umetnika, sicer profesorja na Visoki šoli Mozarteum v Salzburgu, tudi kot pedagoga. S študenti akademije je delal program, katerega so pripravljali za letošnje tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Izkazal se je predvsem kot dober poznavalec literature in stilnih značilnosti posameznih glasbenih obdobij. V glavnem je kitariste spodbujal k čim večji inovativnosti oz., da iz skladb izvlečejo bistvo in jih naredijo zanimive. Seveda ni manjkalo tudi čisto praktičnih namigov in nasvetov mladim glasbenikom.

Mislim, da je tak način dela na seminarjih za učitelje kitare zelo koristen, saj lahko vrhunskega izvajalca spoznaš tudi kot pedagoga.

 

Boštjan Šmalc