PETJE

 

POGOVOR S FRANKO ŽGAVEC - VODJO AKTIVA UČITELJEV PETJA ZPGŠ

 

1. Kako je z interesom za študij solopetja na primorskih glasbenih šolah in kako je s kadri,  ali je dovolj ustrezno izobraženih učiteljev?

V zadnjih letih beležimo vse več zanimanja za ta študij. Poleg pevskih šol v Ajdovščini, Gorici, Novi Gorici, Tolminu in Trstu, kjer je Že neka tradicija na tem področju, so se v zadnjih letih pridružile še nove pevske postojanke v Postojni, Kopru, Idriji in Ilirski Bistrici, kar nas iskreno razveseljuje. Kar se tiče kadrov, imam občutek, da zaenkrat ne primanjkuje učiteljev za poučevanje petja , vsaj na Primorskem, in ti prav gotovo imajo ustrezno dokončan študij. Seveda je poleg diplome za poučevanje petja potreben  tudi poseben ˝posluh˝. V teoriji povedano je ta pouk zelo preprosta zadeva, v praksi pa je vzgoja pevca dosti bolj kompleksna. Učitelj petja pa je neke vrste vodič, ki usmerja in vodi gojenca v iskanju lastnega resonančnega prostora, ga vzgaja k oblikovanju zvoka, v poenotenju registrov in barve glasu. Skratka, mora biti sposoben posredovati gojencu ali v besedi ali z demonstracijo, tiste osnove in napotke, ki mu bodo omogočile osvojiti tehniko za upravljanje lastnega glasovnega organa. Vsak pevec-gojenec je inštrument zase z vsemi svojimi posebnostmi, zato mora biti tudi delo oz. vzgoja individualno prilagojena.

 

2. Ali obstaja bojazen, da bo v prihodnje manj kandidatov za vpis na solopetje, glede na to, da se po domovih v okviru družin vse manj poje?

Ne samo da se vse manj poje, tudi družinskega dialoga ni več, ker so to mesto zasedli radio, televizija itd. Vsekakor mislim, da ne bi smeli biti zaskrbljeni, da bi primanjkovalo kandidatov za solopetje.

Želja po vse bolj kakovostnem petju je danes prevzela tudi zborovske sestave. Vse več je pevcev, ki si želijo strokovnega znanja in se tudi odločajo za individualni študij petja.

 

3. Kakšne oblike strokovnega izpopolnjevanja bi bile najbolj potrebne za učitelje solopetja - seminarji, glasbene delavnice, strokovna srečanja, skupni nastopi… ?

Vse oblike so dobre in koristne, vedno se lahko kaj naučimo, odprti moramo biti za to. Za vsakega učitelja bi moralo biti zanimivo prisluhniti delu drugega pedagoga. ˝Glasbeni trg˝ ponuja nešteto tečajev, seminarjev, delavnic v vseh možnih variantah po vsej Evropi. Mozarteum v Salzburgu nam vsako poletje ponuja vrsto vrhunskih umetnikov-pedagogov. V vlogi pasivnega slušatelja pa se lahko sprehajamo od enega do drugega razreda in odnesemo marsikaj poučnega in koristnega.

 

4. Katere so bistvene razlike med različnimi šolami petja (npr. izvajanje opernih arij, samospevov,…)

Opera oz. samospev sta dva svetova, ki jih mora pevec spoznati in se tudi v njiju preizkusiti. Dobro šolan glas mora biti kos zahtevnostim ene in druge zvrsti, saj ima vsaka svojo specifičnosti.

Pri izbiri umetniške poti (opera ali komorno koncertiranje) pa, poleg pridobljenega strokovnega znanja, pogojujejo pevca predvsem prirojene kvalitete.

 

5. Ali je dovolj ustrezne literature in kako je z izbiro slovenskih skladb?

Literature za petje je veliko in je danes tudi lažje dosegljiva. Lepih skladb je nešteto, seveda gojencem ni vse izvedljivo. Izbira glasbenega dela zahteva od pedagoga veliko časa, predvsem ker mora pri izbiri upoštevati, da bosta vsebina in zahtevnost skladbe odgovarjala vsakokratni zmogljivosti in značaju pevca. Vse več je tudi slovenskih skladb, in tudi za izbiro teh, si je treba čas vzeti.

 

Pogovor je pripravil Bojan Glavina