UTRINKI Z NASTOPA MLADIH ČELISTOV IZ KRANJA, ŠKOFJE LOKE, DOMŽAL IN RADOVLJICE

Na mojo šolo, osnovno šolo Dekani, so v ponedeljek,

7. 2. 2000 prišli mladi čelisti iz Gorenjske z mentorico Zdenko Kristl-Marinič. Ker sem tudi sama čelistka, sem bila nastopa še posebej vesela. Zanimivo je bilo slišati zvok več violončel hkrati. Z dirigentko smo naredili kratek intervju.

1. KAKO TO, DA STE SE ODLOČILI ZA SODELOVANJE Z UČENCI IZ VEČ GLASBENIH ŠOL ?

To je bil edini način, da sem violončelo sploh začela učiti. Začela sem čisto na novo. Otroci so pokazali veliko zanimanje, zato sem želela popestriti program, da lahko mladi igrajo ne le pri pouku v učilnici, ampak tudi v skupini z vrstniki. Tako smo ustanovili ansambelček in pridružili so se učenci iz vseh treh šol.

2.KAKO POGOSTO SPLOH LAHKO VADITE?

Nimamo kakega odrejenega urnika. Mi vadimo kar pri urah rednega pouka, po dva , trije ali en sam. Pred nastopi se dobimo skupaj in znanje utrjujemo. Najpogosteje je to ob sobotah. Skupaj smo tudi po več ur.

3.KOLIKO ČASA STE ŽE SKUPAJ?

Od takrat ko sem začela učiti, to je sedaj že deveto leto. Da je orkesterček nastal smo potrebovali tri leta.

4.KAKO POGOSTO NASTOPATE?

Kar veliko. Letos sicer nekoliko manj, ker se pripravljamo na tekmovanje v Ljubljani, ki je vsaka tri leta, zato je več dela. Ta skupina učencev je prerasla iz osnovnošolcev v srednješolce in gledamo, da šola ne trpi zaradi tega, saj vemo koliko dela in učenja je. V štirih letih smo imeli preko dvesto nastopov.

5.STE NASTOPALI TUDI IZVEN DRŽAVE?

Ja, predvsem na tekmovanjih. V Sloveniji so taka tekmovanja vsake tri leta, zato je potrebno iti v tujino. Predvsem zato, da tudi Slovenci pokažemo, da nekaj znamo. Na teh tekmovanjih smo dosegli zelo dobre rezultate.

6.KDO VAM PRIREDI SKLADBE?

Začeli smo čisto brez kakršnegakoli materiala, čeprav vemo, da je za skupinsko igranje zelo malo literature. Začeli smo z duom , triom. Kasneje smo dobili veliko priredb ljudskih pesmi skladatelja Edija Gašperšiča. Začeli so pisati tudi drugi skladatelji. Tako se krog širi in vesela sem, da lahko mojim učencem ponudim tudi veliko drugih različnih skladb.

Pogovarjala sem se tudi z mladimi čelisti, o šoli,

o vsakdanjem vadenju, o prostem času in še kaj. Popoldan so nastopili tudi v glasbeni šoli v Kopru.Tudi tam sem jim prisluhnila. Od tega koncerta dalje, moram priznati, sem začutila do svojega inštrumenta še večjo ljubezen.

Z večjo vnemo odkrivam kaj vse mi ponuja in še rajši hodim k šolskemu godalnemu orkestru.

Z bratom, ki je letos tudi začel igrati violončelo, sva dobila knjigico IGRAMO SE , s priredbami slovenskih narodnih pesmi za dva violončela in klavir. Večkrat si kaj zaigrava in vsakokrat obudiva spomin na simpatične čeliste iz Gorenjske.

KRISTINA RIHTER-8.r. OŠ Dekani

ZANIMIVA IN MANJ ZANIMIVA MNENJA UČENCEV OŠ DEKANI O KONCERTU

Meni je bilo tako lepo. Otrokom je bilo lepo. Bil je orkester. Jaz sem poslušala orkester.

Jaz bi igrala klavir.

PETRA - prvi razred

Igrali so lepo.Vse se je ujemalo in slišalo.

SIMON - prvi razred

Na koncertu mi je bilo zelo lepo.Voditeljica je bila prijazna in nekatere pesmi sem poznala. Skladbe so igrali s prsti in z lokom. Jaz nisem slišala, da bi se zmotili.Violončelo je zelo lep inštrument.

ANJA  drugi razred

Na koncertu mi je bilo lepo, ker je bila voditeljica Zdenka prijazna. Zvoki so se sprehajali in rinili po prostoru. Moj prijatelj je klepetal, kar mi ni bilo všeč.

JAKOB  drugi razred

Violončelo ima dve sestri, violo in violino. Violončelo ima očeta kontrabas in mamo, ki je na dopustu. V srčku mi je bilo takrat zelo lepo.

KAJA  drugi razred

V ponedeljek je bil koncert z violončeli. Meni je bila pesmica Pink panter najbolj všeč. Jaz poznam harmoniko, ampak se ne sliši enako kot čelo. Čelo zveni bolj nežno kot harmonika.

IGOR  tretji razred

 Zvok je pohajal po celi jedilnici. Me niso bolela ušesa, ker je bila glasba nežna in prijetna.

Violončelo sem petič videl in prvič na lastne oči. Študenti so prihajali iz Kranja. Na koncertu mi je bilo prijetno zato, ker sem nekatere glasbe prvič slišal. Tarantelo in polko sem prvič slišal. Pink panterja in Mojster Jaka so mi že znani. Mojster Jaka znam zapeti v slovenščini, italijanščini in angleščini. Pesmi so mi bile všeč, zato bom večkrat hodil na koncerte.

DEJAN  tretji razred

Ko je igral eden, je bila glasba lepa. Ko pa so igrali vsi, je bila še lepša!

JAN - tretji razred

V poslušanju sem zelo uživala. Zvok je bil bogat. Kadar so igrali, smo ponekod tudi malo zapeli. Tako lepega koncerta še nisem slišala.

VERONIKA  tretji razred

Ko so začeli igrat sem slišal zelo lep zvok. Ko pa so zaigrali Pink panterja, smo hoteli še enkrat. Kar smo hoteli smo dobili. Vse pesmi so bile zelo lepe.Vsi smo poslušali, vse je bilo mirno.Ko pa smo končali smo zaploskali vsi v enkrat. Meni so bili zelo všeč. Na kosilo so odšli z dirigentko.

ŽIGA  četrti razred

Najlepša je bila muzika Pink panter in polka. Ostale so bile za odrasle.

JANI  četrti razred

Verjamem, da smo malo klepetali zato, ker so bile pesmi lepe in so nas odčarali!

NINA  četrti razred

Koncert je bil kratek, čeprav je trajal eno šolsko uro.

ANJA  četrti razred

Naš razred je koncert izpeljal poslušno in pridno.

PETRA  peti razred

Med koncertom so mi nekateri prijatelji govorili, kako je dolgočasno, vendar sem z napetostjo poslušala dalje.

PETRA I.  peti razred

Sicer še vedno raje poslušam zabavno glasbo, a sem vesela, da sem imela priložnost slišati tudi drugačno zvrst glasbe.

URŠKA  šesti razred

  Nisem bila zadovoljna, kako so bili oblečeni. Na take predstave se pride elegantno odpravljen, kot za v opero.

NATAŠA  šesti razred

Na naši šoli je bil prelep koncert. Pritegnil me je , saj ni bil samo eden čelist , ampak jih je bilo kar osem! Tako lepo se je vse prelivalo…kot bi igral velik orkester. Čelisti so se vživeli v glasbo, da sem še sama čutila, kaj hočejo povedati. Igrali so na več načinov, kar je bilo zelo zanimivo.

IDA  šesti razred

Violončeliste občudujem in jim želim, da bi v življenju veliko dosegli, kajti z glasbo se lahko daleč pride v sanjah in v realnosti.

ESTER - sedmi razred

Bil sem na koncertu in priznam, da mi je bil zelo všeč. Čelisti so imeli različno velike inštrumente, kar je bilo odvisno od starosti učenca. Zanimivo je bilo , da so se vsi ujeli in s pogumom prikazali svoje vloženo delo in trud. Zanimivo je bilo, da so čelisti mlajši od nas, zaigrali sami s klavirsko spremljavo tudi zelo dolgo skladbo.Slišal sem glasbo manj znanih in zelo znanih skladateljev, tudi Mozarta.

ERIK  sedmi razred

Koncert mi je bil všeč. Spoznala sem glasbo na drugačen način. Videla inštrument. Ko sem poslušala to glasbo, sem spoznala, kako bogati so v sebi violončelisti. Razmišljala sem, kako dolgo so vadili,da so zaigrali stavek iz Mozartove Male nočne glasbe.Takrat me je požgečkalo po hrbtu, kot kadar učiteljica reče pri zboru, da ti je pesem všeč, če te prevzame in če jo poješ z užitkom. Na koncertu sem se počutila tako.

KRISTINA  sedmi razred

Koncert je bil lep,ker me je obogatil navznoter.Vsi so imeli možnost prisluhniti.Bilo je doživetje! Nekatere nas je glasba prevzela,vživeli smo se vanjo. Drugi so jo poslušali, ker so jo pač morali. Vsem bi svetovala, naj glasbo poslušajo s srcem.

ANA  sedmi razred

  Zaigrali so nam veliko pesmi. Meni sta bili zanimivi le zadnji dve, druge mi niso bile všeč, a ne vem zakaj.

ALEKSANDER  sedmi razred

Mislim, da je bilo organizirati takšen koncert dobra ideja, ker se bolj poredko srečujemo s takšno glasbo.

IGOR  osmi razred

Prav je, da se spoznamo na glasbo, zato tudi ta koncert ni škodil. Bilo je dobro, samo mladina zdaj posluša drugačno glasbo, nekateri pa tudi tako. In v šoli lahko organiziramo tudi drugo glasbo.

MARKO  osmi razred

Nisem si predstavljala da je violončelo tako zanimiv inštrument. Kako lepa postane skladba , če jo izvajajo samo čelisti!

SABINA  osmi razred

Dragi bralci!

               Koncert je poslušalo 250 učencev! Od teh je bilo kakšnih dvajset tistih, ki so glasbo popolnoma odklonili in nekaj je bilo otrok, ki zmorejo nižjo koncentracijo in so zato vedenjsko odklonilni.

                 Na višji stopnji, tu so šesto, sedmo in osmošolci, pa je sprejemanje zahtevnejše glasbe izrazito pogojeno z okoljem in zabavno glasbo. Mladi se podzavestno zavedajo višjih vrednot, a so za marsikoga žal nedosegljive. V tekmovanju z bliščem popevk, televizijo in video spoti, z različnimi bendi in zakulisno glasbo privatnih radijskih postaj postaja boj občutljivih mladih ljudi neenakovreden. Toliko bolj je krivičen do tiste populacije - številčnejše, seveda - ki nima možnosti obiskovati glasbeno šolo.

Zbrala, zapisala in uredila Slavica Kleibencetl