STROKOVNA PRIDOBITEV ZA OBALO

 

Prof Albert Kolbl, priznani in uspešni pedagog za pozavno je v tem šolskem letu začel poučevati na CGV Koper in koprski umetniški gimnaziji. Za primorsko glasbeno šolstvo je to vsekakor velika pridobitev, saj so njegovi učenci na republiških in prejšnjih državnih tekmovanjih praviloma dosegali najvišje uvrstitve.

 

Prof. Kolbl, ali lahko poveste kaj več o vaših pedagoških uspehih?

Uspeh nikoli ne izostane, če delaš z veseljem in če rad delaš z mladimi. Veliko je bilo teh tekmovanj in mladi se jih radi udeležujejo. Mislim, da je za mladino vsako tekmovanje dobra motivacija za delo. Skozi vsa ta leta se je pri meni zvrstilo lepo število mladih pozavnistov, ki so prejemali prve nagrade in sedaj zasedajo vidne položaje na svojih delovnih mestih.

 

Na kratko orišite vašo pedagoško pot: kdaj ste začeli poučevati in kje vse ste delovali pred vašim prihodom v Koper?

Pred dobrimi tridesetimi leti na glasbeni šoli Tabor v Mariboru. Takrat si nisem želel biti pedagog, ampak me je zanimal orkester. Ni mi uspelo, zato sem začel poučevati. Začetek je bil hud, ker me ni poučevanje toliko zanimalo. Z leti sem se s tem sprijaznil in sem začel poučevati z veseljem. Potem so me rabili v orkester, pa mi je poučevanje že prirastlo k srcu in sem v orkestru sodeloval samo honorarno.

V šolskem letu 1970/71 so me povabili poučevat na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Moj prvi dijak je bil Stanko Vavh, odličen in priznan pozavnist, ki sodeluje v Slovenskem trobilnem kvintetu in je prvi pozavnist v Mariborski operi. Takrat se je začelo zares. Pozneje sem sodeloval kot stalni honorarni sodelovalec še v Celju in eno leto na AG v Ljubljani.

Pred štirimi leti sem dobil redno mesto na SGBŠ v Ljubljani. Tam sem delal tri leta, nakar sem prišel v Koper.

 

Kakšni se vam zdijo pogoji, možnosti in sposobnosti učencev pozavne na Obali v primerjavi z Mariborom in Ljubljano?

Mislim, da so možnosti povsod iste. Učenci so več ali manj povsod nadarjeni. Več je odvisno od pogojev dela, ti pa so po slovenskih glasbenih šolah še zelo različni.

Pogoji v Kopru so dobri - bili bi lahko še boljši, ampak pustimo času čas. Razumevanje vodstva šole pa je tu do sedaj najboljše in upam, da bo tako ostalo. Sposobnosti učencev so na Obali zelo dobre. Veliko je zelo nadarjenih učencev, niso pa dovolj delavni. To bo treba s časoma popraviti - jih motivirati, kar mi v enem letu še ne uspeva.

 

V februarju 2000 je aktiv učiteljev trobil ZPGŠ v Sežani organiziral seminar za učence in učitelje pozavne pod vašim vodstvom. Kakšni so vaši vtisi in ocena seminarja?

To je bil moj prvi tak seminar. Udeležilo se ga je 14 učencev in njihovi učitelji. Učenci so zelo talentirani in njihovo igranje kaže na visok nivo razvoja. Pozna se, da se učitelji na Obali zanimajo za svoje delo in da se doizobražujejo. Dobro je organiziran obalni aktiv za trobila, ki ga vodi moj kolega, gospod Darij Pobega, pedagog in dirigent kar nekaj pihalnih orkestrov na Obali. Orkestri so velika vzpodbuda za mladino in dokler bo tako, se ni potrebno bati za mladi kader.

 

Kaj menite o delovanju in organiziranosti ZPGŠ in trobilnega oddelka v njenem okviru?

ZPGŠ je dobro organizirana ustanova in kot takšna tudi deluje. V tem sklopu smo tudi trobilci in menim, da ni nobenega razloga, da nebi bili zadovoljni. Trobilni oddelek dobro deluje, svoje mesto pa še lahko izboljša na podlagi še večje uspešnosti. Vedno je lahko boljše.

 

V šolskem letu 2000/2001 je na vrsti državno tekmovanje komornih skupin s trobili. Ali načrtujete udeležbo, mogoče s kvartetom pozavn?

V tem šolskem letu sem sestavil kvartet pozavn. Za tak sestav je treba imeti štiri učence, ki so približno na istem nivoju znanja. Tega nivoja tukaj še ni in je težko. Učenci so še vsi zelo na začetku, tako da udeležbe na tekmovanju še ne načrtujem. Mogoče čez leto, dve, ali kasneje.

 

 

Kaj menite o pobudi ravnatelja sežanske glasbene šole Leandra Pegana za natečaj za nove skladbe (trobilni trio, kvartet, kvintet), ki naj bi se izvajale ob tej priložnosti?

Pobuda ravnatelja sežanske glasbene šole, gospoda Pegana je zelo dobra in potrebna, saj slovenske literature za tovrstne sestave primanjkuje. Upam, da bodo skladatelji imeli dovolj razumevanja za nivo znanja učencev na tej stopnji. Iz izkušenj vem, da pišejo sicer zelo dobre skladbe, ki pa niso dosegljive učencem na nižji in srednji stopnji.

 

Kakšne so vaše želje v povezavi z razvojem oddelka za pozavno na CGV Koper in na Primorskem?

Moje želje so: postaviti razred pozavne na trdne temelje, razširiti oddelek kolikor se le da in iz množice mladih kadrov izluščiti tisto dobro, ki bo predstavljalo uspešno izhodišče za študij in uveljavitev naprej. Ta šola ima odlično preteklost. Iz nje je izšlo veliko dobrih trobilcev, ki so se uveljavili doma in po svetu. To je gotovo zasluga entuziastov kot je bil zlasti piranski pedagog Umberto Radojkovič, pa seveda tudi Leander Pegan, Darij Pobega in drugi. Ti so zaorali ledino in to odlično. CGV-ju Koper  kot celoti pa opažam mnogo mladih pedagogov, specializiranih entuziastov, ki so porok, da ima ta šola dobro perspektivo.

Vesel in počaščen sem, da ste me tako lepo sprejeli. Primorci ste res prijazni in odprti ljudje. Hvala!

 

Hvala vam, prof. Kolbl za prijazne besede in želim vam, da se vam uresničijo vsi načrti in želje, saj bi se tako uresničile želje tudi nam in naši mladini.

 

Pogovor pripravila Nadja Žerjal