RAZISKUJMO GODBENIŠKO DEJAVNOST NAŠIH NONČKOTOV

 

Še ˝sveži˝ Zakon o glasbenih šolah (ZGla), objavljen na pustni petek, v času ko največ naših pihalnih godb hudomušno spremlja povorke maškar, v svojem 8. členu s podnaslovom: (obvezni predmeti), zavezuje glasbeno šolo k alternativnemu vodenju pihalnega orkestra.

            No, pa smo skupaj! Večni prepir in nasršenost med GŠ in ljubiteljsko pihalno godbo povsod tam, kjer ansambel ne vodi diplomirani glasbenik, redni učitelj iz naših zbornic z OPTT (oddelek za pihala, trobila in tolkala). V zadnjih letih pred sprejemom ZGla je na ozemlju naše ZPGŠ ustanovljenih kar nekaj novih glasbeno-šolskih pihalnih orkestrov, ki prevzemajo vlogo domačih občinskih ljubiteljskih pihalnih godb ob bok že uveljavljenih (Izola, Koper, Piran, Nova Gorica…), Da postajajo pihalne godbe v Ilirski Bistrici, Komnu, Sežani in Tolminu, (ki so zrasle na naših šolah pod zglednim in pohvalnim pedagoškim oz. mentorskim delom naših kolegov) sestavni in celo poglavitni del občinske glasbeno-poustvarjalne ljubiteljske izpovedne moči mladih in že šolo preraslih godbenikov, ne gre več poudarjati in prepričevati, saj trobente in bobni sami opozarjajo nase…Morda pa bi se morali vsi, ki imamo profesionalno ali ljubiteljsko opraviti z dejavnostjo te posrečene druščine osvestiti svojih godbeniških ˝ ˝korenin˝ in z zaprašenih arhivov in z intervjuji nončkotov raziskati kroniko stoletne dejavnosti godbeniških društev, ki so zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov usahnila - ali pa jih celo nasledujemo!

            V organizaciji revij ZPGŠ (ki so itak časovno prezasičene!?), se letos ne bomo srečevali na svoji reviji šolskih pihalnih orkestrov, ker smo ugotovili, da ˝čistih˝šolskih pihalnih orkestrov pravzaprav nimamo.Naše godbe, ki jih preko svojih kolegov-kapelnikov nekako vendarle ˝vodimo˝ in v njih sodelujemo z učenci, ponekod kar z glavnino zasedbe, pa naj bi se srečevale na področnih revijah ZSG (Zveza slovenskih godb). In kako stojimo tu s svojo organiziranostjo? Goriške pihalne godbe se letno srečujejo na svojih revijah, podobno kot kraški godbeniki. Ker pisec članka nisem podrobneje seznanjen s potekom, organizacijskimi izkušnjami in tradicijo goriških kolegov, bom povedal stavek ali dva o Kraševcih z obeh strani meje.

Godbeniki z Brega (občina Dolina pri Trstu-Istrijani!), Sežane, Trebč, Proseka in z Nabrežine smo se zbrali 15. februarja 1995 v Vrabčevi dvorani sežanske Glasbene šole z namenom, da se poizkusimo nekako združiti v posebno interesno, neformalno asociacijo, kar nam je v celoti uspelo. Pridružili so se nam še Ricmanjci, k organizacijskemu sodelovanju pa smo za izvedbo prve revije poleg pobudnika , GŠ Sežane, pritegnili še direkcijo KC ˝S. Kosovel˝ Sežana ter ˝botra˝ novokrščene prireditve, mojstra Bojana Adamiča. Skladatelj in častni dirigent revije je v zaključni točki koncerta zbral na odru velike dvorane KC dvestoštiriinosemdeset (284) prisotnih godbenic in godbenikov in revijo zaključil s krstno izvedbo dveh svojih koračnic: ˝PRIMORSKI PARTIZAN˝ in ˝PRIMORSKA PODOKNICA˝ ter tako reviji namenil toplo popotnico! Letošnja, že šesta to izpričuje in s sodelovanjem kasneje vključenih Kraševcev iz Divače in Komna revijo potrjuje s posrečenim številom 9-tih godb (trikrat s po tri na koncert). Organizacijo zadnjih revij kraških godb sta zgledno izvedli ZSKD Trst in SLKD-Območna izpostava Sežana. Organizacijski model bi želeli ponuditi tudi godbenikom slovenske Istre in Notranjcem ter tako med revijalci doseči štiri partitno sodelovanje!

            Toliko o možnostih dandanes znotraj in izven dopolnjujočih se dejavnosti primorskih godb naše ZPGŠ! In kako, kje in kdaj so muzicirali naši ˝nončkoti˝? Smo njihovi nasledniki iz obdobij narodnostnega zatiranja in let, ko še nismo imeli glasbenih šol? Vkolikor bi uspeli preko naše revije posredno spodbuditi zaledja primorskih godb in zbrati dokumentarno gradivo za izdajo nekakšnega kronološko-slikovnega almanaha o nastanku, razvoju, preživetju in obnovi oz. ˝novogradnji˝ amaterskih pihalnih godb na Primorskem, bi zagotovo obogatili naše vzgojno-izobraževalno in kulturno umetniško gibanje v prostoru, ki mu pripadamo, svoji šoli pa vsekakor doprinesli k še večjemu ugledu v svojem domačem in širšem okolju!

Bo orkestralni ansambel sežanske PGŠ v Komnu - ˝Vaša godba Komen˝ ostal verni naslednik nekdanje godbe, ki je delovala na dolnjem Krasu vse do obdobij fašističnega zatiranja naše kulturne dejavnosti na vsem Primorskem? Bodo fantje in dekleta nadoknadili izgubljeno, kar je ušlo iz rok generaciji očetov, ki so komensko godbo poizkusili oživeti v letih po priključitvi Primorske k matični deželi v letih 1947-53?

Današnja godba se je (v svoji ustanoviteljski ˝delavnici˝ učiteljev pihal, trobil in tolkal s sežanske GŠ, pod vodstvom ravnatelja šole, večletnega učitelja trobil na Komenskem in ustanovitvenega kapelnika tretje obnove tamkajšnje godbe v letih 1995-99), ˝prijela˝, kot rečeno za trto in si v šestem letu delovanja pridobila s ponujenim nasledstvom mentorsko vodstvo mladega domačega kapelnika Simona Perčiča, študenta 3. letnika pozavne na AG v Ljubljani in pogodbenega učitelja trobil na PGŠ v Komnu. Tako sta na Krasu v zadnjih osmih letih ustanovljena dva šolska pihalna orkestra, ki se med seboj tudi programsko dopolnjujeta, ki jo vodita na čeku drugih učiteljev z OPTT dva zagnana pozavnista, dva glasbenošolska orkestralna ansambla, ki potrjujeta šolo po predpisani dejavnosti predmetnika in ki se hkrati že tudi uveljavljata kot vse bolj priznani domači ljubiteljski godbeni društvi.

 

Prepričan, da bi z našo revijo lahko bistveno doprinesli k odkritju korenin godbeniške dejavnosti na Primorskem, predhodnikov naših današnjih bolj ali manj uspešnih amaterskih pihalnih godb (orkestrov), ki se ustanavljajo oz. napajajo z učenci šol naše ZPGŠ, vabim k sodelovanju in povezovanju!

 

Leander Pegan