ZVOKI GLASBENEGA JULIJA NA OBALI

 

V Kopru bo to poletje med 7. in 18. julijem 2000 že petič po vrsti potekal tabor za najobetavnejše mlade glasbenike s tečaji kitare, violončela in komorne igre pod imenom Glasbeni julij na Obali. Prireditelj tabora je Center za glasbeno vzgojo Koper, njegov pobudnik in umetniški vodja pa priznani violinist in pedagog Tomaž Lorenz.

Pogovor z njim je nastal med zadnjimi pripravami na začetek Glasbenega julija.

 

Kako je nastala ideja o Glasbenem juliju, kakšen je njegov namen in v čem se Glasbeni julij razlikuje od številnih ostalih poletnih šol?

 

Kot dolgoletnega mentorja na poletnih taborih Glasbene mladine Slovenije me je dejstvo, da se - vedno številčnejših - poletnih glasbenih šol lahko udeležujejo le tisti, ki zmorejo plačilo (včasih že kar pretirano visokih) šolnin,vedno bolj motilo. Razmišljal sem o taboru, ki bi najobetavnejšim mladim slovenskim glasbenikom s pomočjo sponzorjev ponudil kakovostno poletno izobraževanje brez šolnine. Čeprav se je zdela mnogim zamisel kar preveč drzna, sem jo ob pomoči Centra za glasbeno vzgojo Koper, ki je prevzel vlogo organizatorja, ter peščice zagnancev že prvič (l. 1996) brezhibno izpeljali.

                           Glasbeni julij na Obali torej prevzema skrb za kvalitetno in neprekinjeno poletno izobraževanje mladih slovenskih glasbenih talentov pod idealnimi pogoji.

 

Posebnost vaše poletne šole je zelo bogata spremljajoča dejavnost - koncerti, piknik, izleti, družabne igre, tematska predavanja izbranih glasbenih strokovnjakov. Kako vam uspe zagotoviti takšno pestro ponudbo, saj vemo, da to zahteva veliko finančnih sredstev, energije in časa za organizacijo?

 

                           Številni spremljevalni dogodki, ki jih omenjate, so pomemben element, saj želimo mlade glasbenike izobraževati čim širše. Prav tako poskrbimo tudi za sprostitvene dejavnosti, ki na dobrem taboru nikakor ne smejo manjkati.

Sicer si pa želimo in prizadevamo, da preživimo mentorji in organizatorji teh 11 dni v čim bolj pristnem in sproščenem stiku z mladimi glasbeniki.

                           V pripravo vsakega tabora je resnično vloženo ogromno garaškega dela. Če ne bi bilo tako sijajnih rezultatov in ne bi videl v tem pomembnega in prelepega poslanstva, bi se temu udejstvovanju že zdavnaj odrekel. Bodri pa nas tudi spoznanje, da naše kulturno ministrstvo, nekatera podjetja ter posamezniki zelo cenijo in podpirajo naše delo. Pa tudi srečni izrazi udeležencev tabora ob slovesu so vzpodbuda, ki žene naprej...

 

Ena izmed zelo pozitivnih zamisli Glasbenega julija je tudi vzpodbujanje nastajanja novih skladb za mlade soliste in komorne zasedbe. Ali se skladatelji radi odzovejo povabilu k sodelovanju in ali imate namen tudi izdati zbirke novih skladb, ki so že nastale v ta namen?

                           V arhivu Glasbenega julija na Obali se je nabralo že lepo število odličnih skladb slovenskih skladateljev, kot njihov prispevek našim izbranim tečajnikom. Sklepni koncerti s krstnimi izvedbami slovenskih del, so ob prisotnosti ustvarjalcev vedno pravi mali prazniki... Seveda si želimo, da bi bile te skladbe v ličnih izdajah dosegljive slehernemu mlademu slovenskemu solistu ali ansamblu, a vse zavisi od sredstev, ki nam bodo v bodoče na voljo.

                           Naj povem še to, da smo letos zaupali ustvarjanje novih del mladim študentom kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji. Zdi se nam, da bi utegnilo postati tako sodelovanje zelo plodno in za obe strani dobrodošlo.

 

Kaj prinaša letošnji jubilejni Glasbeni julij na Obali?

                           Med dogodki, ki so postali še stalnica našega tabora, naj omenim najprej otvoritveni koncert v cerkvi Sv. Basa na Mudi (7.julija), kjer se bodo izbrani tečajniki lanskoletnega tabora družili v najrazličnejših komornih skupinah z letošnjimi mentorji ( kitarista Jerko Novak in Istvn Rmer, violončelist Andrej Petrač, pianistka Alenka Šček-Lorenz in violinist Tomaž Lorenz). Spored bo baročno ubran, s poudarkom na ustvarjalnosti velikaga J. S. Bacha, čigar 250-letnice smrti se letos spominja ves glasbeni svet. V istem ambientu se bo odvijal tudi Oder najobetavnejših - koncert treh prvonagrajencev letošnjega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov: sopranistke Mateje Arnež, violončelistke Karmen Pečar in orglavca Tomaža Sevška.

                           Letošnja novost je Večer slovenskim skladateljem. Naš prvi gost bo znani ustvarjalec, dolgoletni dirigent ansambla Slavko Osterc in umetniški vodja orkestra Slovenske filharmonije Ivo Petrić.

                           Udeleženci tečajev bodo svoje sposobnosti in novo pridobljene izkušnje izkazali najprej na koncertu v blejski cerkvi Sv. Martina (13. julija). Koncert sodi v okvir prireditev uveljavljenega festivala Violina Bled, ki bo vrnil obisk s koncertom nagrajencev

2.Mednarodnega tekmovanja na Bledu (koprski Pokrajinski muzej, 15. julija). Zaključni koncerti tečajnikov pa bodo v piranskem Križnem hodniku (16.julij), v dvorani izolske glasbene šole (17.julij) in v koprske Pokrajinskem muzeju (18.julij).

                           Za širšo javnost bodo gotovo zanimive prodajne razstave treh trgovin z glasbili in priborom: Paganini iz Mengša, Sever iz Izole ter Na sceni iz Kopra.

 

Zaupajte nam vaše želje oziroma načrte v zvezi s prihodnjimi Glasbenimi juliji.

                           Svežih zamisli in želja je veliko, uresničitev pa je odvisna predvsem od ˝slovenskih tolarjev˝. Zato je največ naše energije usmerjene v pridobivanje novih sponzorjev in simpatizerjev tabora. Z njihovo pomočjo bi lahko našo poletno glasbeno šolo, ki že zdaj velja v slovenskem prostoru za nekaj zares izjemnega, gotovo še v marsičem nadgradili.

 

Kako si poleg vseh teh dejavnosti najdete čas za lastno koncertno dejavnost?

                           Manj časa imaš, bolj pametno ga izkoristiš. Velika raznolikost mojega dela mi je všeč, čeprav vedno ni pravega časa za vse. Tako je enkrat v ospredju koncertiranje, drugič spet pedagoška ali organizacijska dejavnost. In če delaš vse z ljubeznijo, tudi uspeh ne izostane...

 

˝Julijcem˝in umetniškemu vodji Tomažu Lorenzu želim še veliko uspehov, zlasti pa veliko dobre volje in neusahljivega entuziazma.

 

Nadja Žerjal