POGOVOR S TOMAŽEM LORENZOM O GLASBENEM JULIJU

KAKO OCENJUJETE IZVEDBO LETOŠNJEGA JUBILEJNEGA GLASBENEGA JULIJA ?JE ŠLO VSE PO NAČRTIH ?

Z velikim veseljem vam lahko povem, da je šlo vse kot po maslu. Sicer visoko sestavljeni načrti so bili v marsičem še preseženi. Le kako ne bi bili ponosni na izredno uspešno izvedene tečaje in več kot prepričljive nastope udeležencev na zaključnih koncertih v Piranu, Izoli in Kopru, na čarobna večera (enkrat s čembalom in drugič z orglami kot osrednjima inštrumentoma) v koprski cerkvi Sv.Basa, na srečanji z uglednima slovenskima ustvarjalcema Ivom Petrićem in Borisom A.Novakom, na večer naših tečajnikov v cerkvi Sv.Martina na Bledu, ki ga je številno mednarodno občinstvo sprejelo z izrednim odobravanjem? In še ene pomembne plati našega tabora smo veseli: prijaznega prijateljskega druženja mentorjev z nadebudnimi mladimi glasbeniki ves čas tabora, posebno pa seveda še na izletu v Škocjanskih jamah, na pikniku ali namiznoteniškem turnirju. »Trdo delo z vrhunskimi mentorji v izredno prijetnem in sproščenem vzdušju z veliko priložnosti za sprostitev« bi bila lahko strnjena ocena anketiranih udeležencev v Soboti, izdaji Primorskih novic. Misel, ki je natančno taka, kot je bilo moje vodilo ob snovanju Glasbenega julija na Obali je tako največje zadoščenje, ki sem ga bil deležen na naši letošnji poletni šoli!

Letos ni bilo med tečaji ne solopetja ne harmonike. Katera glasbila bi bilo po vašem mnenju potrebno vključiti v prihodnosti ?  

Kakor gotovo veste, harmonika (žal) že drugo leto ni zastopana na našem taboru. Vzrok tiči v zelo razbiti harmonikarski sceni pri nas. Veliko je različnih šol, pristopov in pogledov na ta inštrument, zelo zaprtih sredin brez vsakega povezovanja in sodelovanja. Posledica takega stanja je tudi (pre) majhno zanimanje za naš tečaj, čeprav ga je vodil vrhunski strokovnjak Franc Žibert, docent na Badenskem konservatoriju (Karlsruhe) kot zanimivost pa naj povem, da se na tečaj komorne igre še naprej prijavljajo tudi harmonikarji in z letošnjima predstavnikoma tega še vedno vse premalo cenjenega inštrumenta smo bili zelo, zelo zadovoljni. Pevskega tečaja pa letos ni bilo zaradi odpovedi dosedanje mentorice, prof.Irene Baar, ki zaradi že dogovorjene turneje tudi prihodnje leto ne bo sodelovala. V mislih že imamo novega mentorja, sijajnega slovenskega poustvarjalca. Če bomo pri dogovoru uspešni, bo to nova izredna obogatitev naše šole … Sicer pa največ razmišljamo o vključitvi harfe med naše tečaje. To je inštrument, ki doživlja na Slovenskem vzpon in med najuspešnejšimi sredinami je prav Koper. Žal pa je zaradi finančnih omejitev harfa le alternativa pevskemu tečaju.

ZA KATERA GLASBILA JE NAJVEČ ODZIVA , OZIROMA KAKŠNE ZASEDBE SO NAJBOLJ PRIKLJUBLJENE IN IMAJO NAJVEČ UDELEŽENCEV ?

Ves čas našega tabora je med solističnimi inštrumenti v ospredju zanimanje za kitaro, tako, da poteka pouk na dveh tečajih pri profesorju Jerku Novaku in Istvanu Romerju. Letos smo sprejeli devetnajst kitaristov in z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da prihaja k nam resnično »smetana« mlade in izredno obetavne kitaristične generacije.

 Tečaj komorne igre je bil tokrat še posebno pestro zaseden, saj je sodelovalo petnajst godalcev, šest pihalcev, pet pianistov, tri harfistke, dva harmonikarja in vrsta kitaristov, ki so ob solističnem tečaju želeli muzicirati tudi komorno. Še posebej nas je letos razveselila udeležba že oblikovanih komornih skupin (godalni kvartet, klavirski trio, klavirski duo, duo flavte in harfe ter violončela in harfe), saj si tega razumljivo najbolj želimo. Upravičeno upamo, da bomo v nekaj letih lahko delali izključno s formiranimi ansambli, ki bodo lahko prihajali k nam z nekim določenim repertoarjem in »kilometrino«.

SLIŠALI SMO , DA SE PRIPRAVLJA V OKVIRU GLASBENEGA JULIJA NA OBALI TUDI TEKMOVANJE IN V ZVEZI S TEM TUDI RAZPIS NATEČAJA ZA NOVE SKLADBE ZA KOMORNE ZASEDBE. LAHKO POVESTE KAJ O TEM?

Res se mi je v počitniških dneh utrnila tudi neka zamisel, ki me zdaj močno »preganja«. Gre za tekmovanje, poimenovano po dveh slovenskih skladateljih in pedagogih, Vladimirju Lovcu in Ivanu Ščeku, ki sta v času med 1953. in 1982. letom s širino in kakovostjo svojega dela odločilno vplivala na glasbeno podobo Obale. Na tem tekmovanju, namenjenem mladim slovenskim izvajalcem, tudi zamejcem in tistim, ki študirajo v tujini, bi izvajali izključno slovenska dela. Tekmovanje bi se odvilo v dveh dnevih, takoj po koncu Glasbenega julija na Obali in bi želelo biti v marsičem drugačno od tekmovanj, ki smo jih pri nas vajeni. A o tem morda ob eni naslednjih priložnosti … Ker bi lahko med komornimi skupinami sodelovali ansambli najrazličnejših zasedb, prihaja v poštev razpis za nove skladbe le pri solističnih inštrumentih, oziroma petju. Nova dela bi tekmovalci prestavljali kot obvezno skladbo.

Glede na to , da je vaša poletna glasbena šola izredno bogata  z dogodki in kakovostjo, me zanima KAKO JE S SPONZORJI , KI POMAGAJO VSE TO URESNIČITI ? ALI MISLITE, DA BODO TUDI V PRIHODNJE PRIPRAVLJENI PODPIRATI TA  ZA OBALO IN SEVEDA TUDI SLOVENIJO  POMEMBEN TABOR ?

Ker še naprej ostajamo edina slovenska poletna glasbena šola, ki omogoča najbolj nadarjenim mladim slovenskim muzikom udeležbo brez šolnine, je seveda razumljivo, da je zbiranje potrebnih sredstev še toliko bolj naporno in včasih tudi malo mučno opravilo. Po drugi strani pa se lahko pohvalim, da nam največji del naših sponzorjev ostaja zvest iz leta v leto, ker smo jih s svojim zagnanim in predanim delom očitno uspeli prepričati. Uživamo pa tudi podporo Ministrstva za kulturo RS. Skoraj odveč je poudariti, kako smo vsem - na čelu s Telekomom Slovenije - hvaležni.

IN KAKŠNA JE POMOČ Z OBALE ?

Med našimi dobrotniki z Obale naj omenim vsaj štiri: Splošno plovbo in Drogo iz Portoroža, Mestno občino Koper in koprsko avtobusno podjetje I & I. Seveda je na tem koncu naših simpatizerjev, ki nam pomagajo po svojih močeh, še veliko. In še za tako majhno pomoč smo jim iz srca hvaležni.

ŠE KAKŠNI NAČRTI ZA LETO PO 2001 ?

Kot sem vam že ob priložnosti povedal, mi zamisli zlepa ne zmanjka. Povsem drugače pa je z denarjem … Zato se poskušam »brzdati« in razmišljati o novih vsebinah v okviru realnih možnosti. Ena mojih želja je, da bi našo poletno šolo podaljšali vsaj za tri dni. S tem bi pridobili možnost za nekaj dodatnih lekcij in izvedbo še kakšnega koncerta. A mentorji si še obstoječi čas komaj »izborijo«. Je že tako, da so najboljši glasbeniki tudi najbolj zasedeni, tisti, ki imajo veliko časa, pa me prav nič ne zanimajo …

Tomažu Lorenzu in njegovim sodelavcem želim, da bi se jim uresničile vse želje, da bi izpeljali vse krasne zamisli in z enakim navdušenjem kot ga sami premorejo, navduševali mlade glasbenike še veliko let.

Nadja Žerjal