RAZMIŠLJANJA O SREČANJIH GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE

 

Iz zapisnikov sej posameznih aktivov ZPGŠ:

 

            Aktiv je podal kritiko na lanskoletno izbirno in zaključno srečanje glasbenih šol. Predlagamo sledeče: Glasbene šole naj bi na Srečanjih sodelovale s programom v okviru  predvidene minutaže glede na število učencev, ki jih ima šola. Po lastni presoji, oziroma avdiciji naj šola sama določi točke, s katerimi se želi predstaviti. Letošnja izbirna Srečanja

(1999/2000, op. urednika) so imela zgolj tekmovalen  značaj, kar pa ni namen ˝srečanj˝. Prav tako nesmiselno je zaključno Srečanje, ki je samo sebi namen (predolga minutaža, neobiskanost koncerta, tekmovalnost med učitelji in šolami...)

aktiv učiteljev kitare ZPGŠ

na seji v Sežani, 24. 10. 2000

 

            Imeli bomo eno izbirno revijo za klarinet in saksofon,na kateri bomo izbrali tri točke za zaključno revijo 4. aprila 2001. Glede revij smo omenili tudi, da tri točke na naš oddelek deluje restriktivno - še toliko bolj, ker zanimanje za klarinet občutno upada. Podana je bila pobuda, da v tem šolskem letu ne bi sodelovali iz protesta zaradi premalo odmerjenih točk klarineta in saksofona na zaključni reviji. (podčrtal urednik)

aktiv učiteljev klarineta in saksofona ZPGŠ

na seji v Postojni, 20. 9. 2000

 

            Za prihodnje revije večina prisotnih podpira predlog Nadje Žerjal , da bi se srečevale po tri šole skupaj - z vsemi inštrumenti in učitelji, vsakokrat v drugačni kombinaciji in v drugem kraju. S tem bi bili uresničeni vsi smotri srečanj: soočenje vseh inštrumentov, spoznavanje med učitelji in kolektivi, netekmovalnost, privlačnost in zanimivost nastopov za poslušalce.

aktiv učiteljev klavirja ZPGŠ

na seji v Postojni, 27. 9. 2000

 

 

            Delo ZPGŠ aktivno spremljam deset let; vseskozi se ravnatelji trudimo po svojih najboljših močeh in snujemo delo v takih okvirih, da bi ustregli čim širšemu krogu učiteljev, dvignili kvaliteto našega dela ter našli ugoden odmev tudi v širši javnosti. K načrtovanju smo pritegnili tudi vodje aktivov, s katerimi tvorno sodelujemo.

            Letošnji načrt aktivnosti ZPGŠ sloni na sklepih sestanka vseh vodij aktivov in predsednice z dne 29. 6. 2000 v Tolminu ter izvršnega odbora dne 25. 8. v Ajševici in dne 20. 11. v Ajdovščini.Glede ˝Srečanj GŠ˝ smo skupaj z vodji aktivov sklenili naslednje:
 

1.  Ohranjamo dosedanjo obliko dveh zaključnih koncertov ˝Srečanja GŠ˝ s tem, da skrčimo število predhodnih izbirnih srečanj.

2.  Ker sta bila zaključna koncerta časovno predolga, smo sklenili, da skrčimo število točk od 50 na 40 v sorazmernem deležu pri vseh inštrumentih.

3.  Točke naj bodo atraktivne in ne daljše od 5 minut.

4.  Želja vodij aktivov je, in pri tem jih tudi sama podpiram in hkrati apeliram na ravnatelje, da bi se ˝Srečanj GŠ˝udeležili učitelji v čim večjem številu in ne samo tisti, ki imajo učence na nastopu.
 

Ob teh sklepih bi rada dodala še to razmišljanje:

            ˝Srečanja GŠ˝ se sedaj odvijajo po nekem načrtu, iz katerega se izlušči najboljše in preko medijev prihaja v širši prostor. Posnetki, ki jih hrani Radio Koper, so dragocen vir, iz katerega črpamo rezultate svojega dela. Posebej pa moram poudariti in pohvaliti, da je v preteklem mesecu uspelo glasbenim urednikom Radia Koper po večletnih prizadevanjih ponovno pridobiti termin za oddajo iz glasbenih šol, ki bodo na programu ob sredah ob 18.30 pod naslovom Mladi primorski talenti.

            Torej še dodaten argument, ki govori v prid taki obliki ˝Srečanj˝. In ne nazadnje, ˝Srečanja˝ so tudi ena izmed možnosti za napredovanje učiteljev.

            V šolskem letu 2000/2001 ne bomo spreminjali zastavljenih načrtov; vse pa ostaja odprto in v tehten premislek za naslednje šolsko leto: če bo večina učiteljev ali vodij aktivov menila, da take oblike ˝Srečanj˝ne potrebujemo, se bomo pogovarjali o novih oblikah dela ZPGŠ.

predsednica IO ZPGŠ

Slavica Mlakar

 

             Najmočnejša in najvidnejša stična točka Zveze primorskih glasbenih šol (prej Društvo glasbenih pedagogov Primorske), ki že sedemintrideseto leto združuje enajst primorskih, dve zamejski šoli ter dve pridruženi članici, so vedno bila SREČANJA, oziroma REVIJE, kot jih ponavadi poimenujemo.

            Od maja 1964, ko so primorske glasbene šole pripravile prvi skupni nastop v Piranu, pa do danes, inštrumentalisti, komorne skupine, harmonikarski, godalni in pihalni orkestri neprekinjeno nastopajo na vsakoletnih skupnih revijah.

            V začetnih letih so Srečanja imela jasen in konkreten namen. Kot je že napisal prof. Miran Hasl, pobudnik za ustanovitev DPGG in njegov prvi predsednik, je bilo na prvih revijah potrebno predvsem ugotoviti stanje posameznih šol glede kakovosti dela učiteljev, zastopanosti glasbil, (ne)razvitosti komorne igre, obstoja orkestrov in še kaj. Strokovno sodelovanje med šolami in njihovimi pedagogi se je začelo prav z revijami in prav preko njih je bil tudi dosežen največji napredek in kakovostna rast šol. Soočenje vseh inštrumentov je poskrbelo tudi za pestrost in privlačnost revij, tako za nastopajoče in njihove učitelje,  kot tudi za poslušalce. Tudi družabnost pri medsebojnem spoznavanju in izmenjavi mnenj učiteljev iz različnih kolektivov je bila pomemben dejavnik za motivacijo posameznega učitelja.

            V zadnjem desetletju pa se poleg nedvomnega napredka in uspehov vseh šol vse bolj kažejo razhajanja v razmišljanju glede vsebine in oblike Srečanj. Kakor, da so družbene in z njimi tudi sistemske spremembe (novi sistem tekmovanja - TEMSIG, devetletka, priprava novega Zakona o glasbenih šolah, posredno tudi Zakon o financiranju v vzgoji in izobraževanju) in vse bolj ozka specializacija - posledica strmega napredka, vplivale tudi na sam smisel Srečanj.

            Res je, točkovanja in izbire najboljših na Srečanjih prinašajo za marsikoga nezdravo tekmovalnost, ki je prisotna pri učencih že v osnovnih šolah in pri vpisih na srednje šole,  da ne govorimo o samih predtekmovanjih in tekmovanjih (ne samo v glasbi). Ta »zunanja motivacija« se uporablja tudi pri samih učiteljih, ki so prav tako prisiljeni tekmovati za točke - za pridobitev nazivov, za pridobitev višjega plačilnega razreda, za dodatno nagrajevanje, itd., itd.

            Ali je pri vsem naštetem sploh možno, da bi se Srečanja izognila tekmovalnosti, izbiri najboljših in vsem prej naštetim negativnim vplivom?

             Odgovor ni tako enostaven. Odvisen je od vseh nas - učiteljev in ravnateljev, ki soustvarjamo naš skupen glasbeno - pedagoški prostor. Odvisen je od naše družbene in kulturne osveščenosti in čuta za osnovne vrednote, ki nam jih daje glasbena umetnost in vzgoja.

Vprašanje je, ali smo se res že toliko oddaljili od primarnih smotrov naše dejavnosti, da smo jih že pozabili? Ali nas pedagoge res več ne zanima netekmovalno sodelovanje, spoznavanje in navezovanje stikov s kolegi iz drugih šol, če tega ni možno tudi točkovno ovrednotiti? (Sploh ne pretiravam - strokovno izpopolnjevanje, na primer, je zadosten dokaz; marsikateri od ravnateljev in učiteljev vrednoti seminarje samo skozi točke).

Seveda je jasno, da so določene stvari z razvojem morale doživeti nujne spremembe. Že samo število učencev in učiteljev v primorskih glasbenih šolah danes ni primerljivo s številom pred tremi desetletji, prav tako tudi njihov nivo znanja. Prepričan pa sem, da so se takrat učitelji dosti bolj zavedali pomena medsebojnih povezav med šolami in bili tudi dosti bolj »notranje motivirani« za sodelovanje na revijah.     

            Menim, da tudi »specializacija« revij po posameznih inštrumentih, za kar se nekateri zavzemajo,  ni dobra. »Specializirana« so že sama tekmovanja, revije pa naj bi bile »revije« v pravem pomenu besede - pester prikaz vseh glasbil iz več šol. Zakaj ne bi recimo trobilci (učenci in učitelji) slišali odličnega violinista ali kitarista in se od njega nekaj naučili? Zakaj ne bi godalci prisluhnili harmonikarju ali kvartetu flavt? (Mimogrede: učitelji klavirja - korepetitorji imajo tu najboljše izhodišče, ker sodelujejo skoraj z vsemi inštrumentalisti). Ni mi treba posebej poudariti, da so takšne revije privlačnejše tudi širšemu krogu poslušalcev.

           

Vsa moja vprašanja in ugotovitve v zvezi s Srečanji naj bodo samo vzpodbuda k razmisleku o tem, kakšna Srečanja naj bi bila v prihodnje in kaj si pedagogi, učenci, pa tudi poslušalci v njih želimo.

 

Bojan Glavina