SREČANJA Z GLASBO - NIZ KONCERTNIH PRIREDITEV V GORICI

 

Srečanja z glasbo dobivajo v zadnjih letih vedno bolj jasne vsebinske obrise in nit, ki jih povezuje, je vedno bolj linearna, vedno manj je stranpoti. V poplavi koncertnih ponudb v našem prostoru postane to nuja: vsebina in namembnost opravičujeta njegov obstoj in tudi trud, prizadevanja ter uporabo denarnih sredstev, ki jih v projekt vlagamo.

Zanima nas glasbeni pojav v svojem bistvu: dogodek, ki se dotakne intelektualne in emocijske sfere. Pri izbiri tem in izvajalcev dajemo prednost našemu ožjemu in širšemu kulturnemu prostoru. »Srečanja« naj bi postajala vedno bolj odraz našega lastnega dela: ustvarjalnega, poustvarjalnega in raziskovalnega. Naj bi bila tudi komplementarna oblika izobraževalnega in vzgojnega procesa mladih glasbenikov  študentov. Vzgoja k poslušanju je aktivnost, o kateri premalo razmišljamo in govorimo, je pa prav tako potrebna kot branje knjig pri jezikovni vzgoji.

Z veseljem smo odprli letošnjo sezono s koncertom dveh mladih glasbenikov, ki sta doštudirala na SCGV Emil Komel in septembra z uspehom diplomirala na tržaškem konservatoriju. Organizator koncertne sezone je: SCGV E. Komel v sodelovanju z združenjema ARSATELIER in GLASBENA SREČANJA ALPE-JADRAN.

 

Matija Faganel se je približal glasbi razmeroma pozno, bilo mu je 12 let. Ker ni imel še jasnih želja glede izbire inštrumenta sem ga sprejel v svoj razred kljunastih flavt. Mislim, da izbira ni bila zgrešena, saj je takoj z radovednostjo začel odkrivati skrivnosti tega instrumenta, pokazal smisel za oblikovanje lepega zvoka, brez problema prehajal od sopranske na altovsko in od tenorske na basovsko flavto. Ker kljunasta flavta v tistih letih ni imela na sosednih državnih ustanovah še časti rednega učnega predmeta, se je po dveh  treh letih usmeril na oboo. Zaupali smo ga sposobni profesorici oboistki in pianistki Andreji Konjedic  Lenardič, ob kateri je Matija pridno napredoval in prišel do diplome skoraj mimogrede (njegovi profesorji stranskih predmetov so bili Daniela Brussolo, Hilarij Lavrenčič in Luisa Antoni), saj je bil medtem zgleden dijak slovenskega klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici. Po maturi leta 1999 pa obiskuje inženirsko fakulteto na tržaški univerzi.

V študijskih letih je Matija Faganel vedno rad sodeloval pri šolskih glasbenih pobudah, mnogo igral v komornih skupinah in pogosto častno zastopal našo šolo na raznih prireditvah, revijah in tekmovanjih. Leta 1987 je na državnem tekmovanju TEMSIG v Ljubljani osvojil prvo mesto in tretjo nagrado v svoji kategoriji. Študij je izpopolnjeval tudi na poletnih šolah: leta 1998 v Piranu pri prof. Mateju Šarcu, letos pa v Spilimbergu pri prof. Angeli Cavallo. V zadnjih letih sodeluje z raznimi orkestralnimi in komornimi skupinami (Orkester Nova v Novi Gorici, Pihalna skupina goriške mestne šole), aktiven pa je tudi v raznih zamejskih amaterskih pevskih zborih.

 

David Trebižan se je glasbi približal v domačem okolju in pri devetih letih začel pouk klavirja na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini. Njegove učiteljice so bile Vlasta Vodopivec, Nada Lozar in Aleksandra Trebižan. Po nižji stopnji je obiskoval in zaključil Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani v razredu prof. Gite Mally. Vrnil se je na Primorsko in dobil v izkušenih rokah prof. Helene Plesničar na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo »Emil Komel« zanesljivo mentorico, ki ga je popeljala do odlično opravljene diplome na tržaškem konservatoriju (z isto profesorico je študiral glasbeno zgodovino, za ostale komplementarne predmete pa sta poskrbeli prof. Hilarij Lavrenčič in prof. Daniela Brussolo).

David je bil v goriških letih stalno prisoten na različnih šolskih in obšolskih aktivnostih, obiskoval je poletne tečaje prof. I. Lazka in se glasbeno in osebnostno pozitivno razvijal. Je občutljiv in poglobljen iskalec svoje poti.

 

Na koncertu, ki je bil 18. oktobra v komorni dvorani KC Lojze Bratuž, sta nastopajoča predstavila del izpitnega programa, s katerim sta zaključila študij. Želimo jima, da bi še vnaprej glasba osmišljala njuno življenjsko pot in da bi rada tudi v bodoče sodelovala pri naših glasbenih pobudah.

 

Silvan Kerševan