JAZZ - ROCK KONCERT V GLASBENI ŠOLI KOPER

Potem, ko se je za Dan žena v restavraciji Kamin na Belvederju ženski del kolektiva Centra za glasbeno vzgojo (seveda v plemeniti moški družbi) ob zvokih skupine HaveNix prijetno nazabaval in sprostil, so organizatorji v koprskem Društvu prijateljev glasbe sklenili pripraviti koncert v okviru abonmaja »učitelji koncertanti«.

Tako smo imeli v četrtek, 15. marca  priložnost v dvorani koprske glasbene šole  prisluhniti skupini Boštjana Andrejca - Bushija, profesorja kitare na GŠ Izola, sicer tudi glavnega pevca skupine, v kateri sodelujejo: Tomaž Lovrec-Purič z baterijo, pianist in klaviaturist Uroš Maver, bas kitarist  Patrick Vlačič in s tolkali David Morgan, s slednjim razširjena skupina HeaveNix. Kot gostje so nastopili še trije učitelji GŠ Izola: v vlogi vokalistk profesorici Maja Cilenšek in Mirjana Gvozdenac, in  kot solist klarinetist prof. Dušan Kitić - Dule.

Posamezniki iz skupine, ki se ukvarja z jazz-rock, latino, fusion, etno glasbo, so doslej sodelovali že s popularnimi glasbeniki kot so Tinkara Kovač, Jan Plestenjak, Slavko Ivančič, Ivana Spagna, v nekaterih projektih z Gojmirjem Lešnjakom-Gojcem in Mojco Maljevac, v raznih sestavih kot Big Band Srednje glasbene šole in Big Band slovenske vojske, Night Jump, Skunk Funk,člani skupine HeaveNix pa so tudi člani vedno popularnejše in doslej z že dvema zlatima petelinoma nagrajene Terre Mystice. Na tem koncertu so nam fantje predstavili nekaj klasičnih del zgoraj omenjenih stilov kot so Cobhamov Red Baron, Gershwinovo Summertime, Wood-Mellinovo My one and only love, Dan ljubezni skupine Pepel in kri v priredbi HeaveNixa, Zawinullovo Birdland, Gallangherjevo I wonder who, Wonderjevo You are  the sunshine of my life, Jarreau-Jeurjevo Mas que nada, Bros-Zappovo Whipping post in avtorsko Bushijevo skladbo Metuljček Balkanček, ki bo v teh dneh izšla tudi na novi zgoščenki skupine Terra Mystica z naslovom Axis. V omenjeni skladbi je zablestel klarinetist Dušan Kitić-Dule, od začetka šolskega leta tudi profesor klarineta na izolski glasbeni šoli, ki sicer prihaja iz Vojvodine. Skladba je napisana preprosto, v balkanski lestvici in makedonskih ritmih, a z močnim emocionalnim nabojem. In morda je doživljanje skladbe zavoljo balkanske tragedije zadnjih let in spet prav teh dni pri marsikomu še globlje...

Skupina je pri občinstvu, med poslušalci je bila večina glasbenikov, pa tudi učencev in staršev ni manjkalo, požela navdušene aplavze, vrhunec pa so bili  dodatki: ob skladbi I'm just a gigolo je gibčnejši in temperamentnejši del občinstva celo zaplesal, nato sta vokalistki ob spremljavi tolkal zlito in občuteno zapeli makedonsko narodno, končno pa smo skupaj (tudi zbor občinstva) ob spremljavi Bushijeve kitare zapeli še popularno mehiško Guantalamera. Tovrstnega koncerta DPG doslej še ni priredil, pa tudi v dvorani koprske GŠ še nikoli doslej ni bilo slišati tolikih »decibelov«. Pa vendarle bi se tudi dvomljivci lahko prepričali, da je moč »koncertno« uživati tudi ob nekoliko glasnejši glasbi, če je izvedena profesionalno in »na nivoju«. 

Koprski DPG pa je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov »Santorio Santorio« dan prej priredil klasični koncert akustičnega kitarista Franca Platina. V  nabito polni veliki dvorani koprskga muzeja smo poslušali vrhunskega mladega glasbenika, ki mu kritiki popolnoma upravičeno obetajo svetovno kariero, saj se mladi virtuoz naglo uveljavlja kot ena najsvetlejših in najbolj presenetljivih novih zvezd v svetu kitare. Glasbenik trenutno študira v Baltimorju v ZDA pri svetovno znanem kitarskem mojstru M. Barruecu, potem ko je v Italiji diplomiral na Državnem glasbenem konservatoriju G.P.da Palestrina in si v zadnjih letih pritekmoval številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Za seboj pa ima že tudi bogate koncertantne izkušnje na odrih mnogih držav, prav med zadnjimi, v letošnji sezoni, je njegova predstavitev newyorškemu občinstvu v znamenitem Carnegie Hallu, ki je eno največjih koncertnih prizorišč na svetu.

V prvem delu koncerta smo lahko občudovali Platinov interpretacijski slog baročnih skladb D. Scarlatija in J. S Bacha, nato virtuozen Capriccio diabolico M. Castelnuova-Tedesca pa Paganinijev znameniti Capriccio Op. 1/št. 24 in nato Rochbergove Variacije na prej omenjeno temo, ob koncu pa še Tarregove Variacije na Paganinijev »Beneški karneval«. Bleščeča tehnika, muzikalnost in mediteranski temperament, racionalnost v odnosu do oblike in dognane slogovne posebnosti posameznih skladb oziroma skladateljev pa bogat kolorit, ki ga premore Franco Platino, nas je povsem prepričal. Občinstvo bi hvaležno poslušalo še dolgo v večer, a smo se morali, najbrž tudi zaradi umetnikove bolezni - v Slovenijo je prišel hudo prehlajen, zadovoljiti z enim samim dodatkom. Nepozaben večer!

Darinka Jug