2. SLOVENSKA KLAVIRSKA DNEVA - SREČANJE UČITELJEV KLAVIRJA

Društvo slovenskih klavirskih pedagogov-EPTA je v tretjem letu svojega delovanja in skrbi za rast domače klavirske umetnosti na vseh treh področjih - pedagoškem, izvajalskem in ustvarjalnem - svoje pianistično srečanje razširilo na dva dneva z bogatim programom nastopov, koncertov, predavanj in diskusij. Izvršni odbor društva je tokrat izbral in povabil CGV Koper k realizaciji tega projekta. Na CGV smo se vabilu odzvali z vso resnostjo in odgovornostjo, saj smo razumeli vabilo slovenske EPTE kot priznanje Kopru kot pomembnemu glasbenemu centru v Sloveniji in posebej klavirskemu oddelku.

Kot organizatorji smo doživeli veliko pohval že med potekom srečanja. Tudi člani izvršnega odbora EPTE so poudarili toplino gostoljubja in pozornost natančne realizacije. CGV je nedvomno slovensko EPTO podprl in dal vso pomoč, saj se društvo samo, z nizkimi finančnimi sredstvi in preobremenjenostjo članov, težko loteva samo kakršnegakoli večjega projekta. Glasbene šole Slovenije so v EPTINEM Biltenu navedene kot sponzorji društva. Upamo, da bodo po koprskem zgledu tudi v bodoče podpirale take projekte.

Slovenski učitelji klavirja, študenti, pianisti, učenci in vsi, ki jih pianistika zanima, se po evropskem zgledu združujejo v društvu, ki zajema trenutno približno polovico vseh klavirskih pedagogov v Sloveniji kot redne člane. Ob projektih kot so Slovenski klavirski dnevi, se predavanj in koncertov udeležijo tudi drugi. Koprska dvorana je bila oba dneva redno napolnjena, udeležbo je vpisalo prek 80 obiskovalcev, občinstvu na koncertih pa je že zmanjkovalo prostora v naši stosedežni dvorani.

Izvršni odbor EPTE je program klavirskih dnevov zasnoval ambiciozno in zanimivo, vendar malce prenatrpano. Vsi smo se morali zelo potruditi, da smo lahko zastavljeno tudi izpeljali. Pogosto je primanjkovalo časa za diskusijo o različnih nastavljenih problematikah. Koncept predstavitve pedagoškega dela od najmlajših učencev do študentov Akademije za glasbo, koncertnega ciklusa Pianissimo in novo izdanih zbirk klavirskih skladb slovenskih skladateljev so pohvalili prisotni tudi z izjavami na anketnih listih. Poudarek na klavirski igri štiriročno, oziroma klavirskem duu, je zadnje čase opazen tudi v evropskem merilu, saj si pianisti želijo iz svoje osame in jim množina kvalitetne literature za moderni klavir to tudi omogoča. O štiriročni igri na klavirju in koncertnih izkušnjah je drugi dan srečanj duhovito pripovedoval Igor Dekleva, sicer tudi predsednik Društva slovenskih klavirskih pedagogov-EPTE. Večerni koncert klavirskega dua Svetlane Bogino in Vladimira Ogarkova pa je z Bartokovo skladbo za dva klavirja in tolkala pomenil glasbeni višek prvega dneva srečanja in zaokrožil tematiko klavirskega dua.

Predavanja, ki prinašajo nova odkritja in osvetlitve, prav tako izredno osmišljajo delo in dajejo vzpodbude, ki so pri napornem rutinskem delu neizbežno potrebne, da lahko razumevanje in doživljanje glasbe postane umetnost.

Sodeč po odzivu prisotnih, je izjemni uspeh pomenilo predavanje Ivana Florjanca o retoriki v Bachovi glasbi. Njegovo široko znanje, osebni pristop in raziskovanja so poslušalstvu zanimivosti, ki se jih je v poldrugi uri lahko samo dotaknil, nakazal (odprl vrata in pokazal pot, kot sam pravi) ter zaokrožil predavanje o tistih nevidnih, pogosto tudi zvočno nezapaženih dejstvih in vzgibih, ki so Bachu omogočil nastanek njegovih del po premišljenih in dognanih simbolnih pomenih. Prepričanje, da je glasba sredstvo, kjer se združujejo znanost, umetnost in tehnika, in da je vsak skladatelj dolžan slediti in dodobra poznati misel, ki je vodila k nastanku in razvoju glasbe kot osrednje umetnosti v srednjeveškem krogu umetnosti in znanj, katerega sestavlja sedem ARTES LIBERALES, je Bacha zavezovalo v neskončni igri kombinatorike tonov.

Florjančevo predavanje se je oddaljilo od običajne pianistike in poglabljanja v interpretacije. Pokazalo je nove razsežnosti glasbenega teksta skozi poznavanje miselnih okvirov časa, v katerem so dela nastala, ter opozorilo na idejna stičišča in razvoj evropske glasbene poetike. Tako védenje naše delo globoko ovrednoti, kljub temu da ne ponuja praktičnih pripomočkov pri delu.

Ideja, da nam o Chopinovi glasbi pripoveduje Poljak, priznani pianist z izvrstnim kurikulumom, Marjan Mika, je bila prav gotovo izredno vzpodbudna. Odločitev predavatelja, da bo predaval v srbščini, pa mu je prinesla nekaj nesproščenosti in mu žal ni uspelo v svojem predavanju zaokrožiti svojega znanja in izkušenj, ki bi jih sicer lahko odlično predstavil.

Nastopi učencev so pokazali visok nivo klavirske igre v Sloveniji. Predstavitve notnih zbirk Matije Tomca in Bojana Glavine so prav tako zbudile veliko zanimanja. Številni pedagogi in pianisti so povpraševali še posebej po novih, še neizdanih rokopisih Bojana Glavine. Uspeh njegovih klavirskih skladb je prav gotovo v dobrem poznavanju klavirskih možnosti, pedagoških izkušnjah z učenci in ustvarjalni žilici, ki mu omogoča realizacijo mnogoterih glasbenih idej.

Koncert nagrajencev letošnjega Temsiga je s svojo prisotnostjo počastila tudi Dubravka Tomšič Srebotnjak. Osrednji pianistični osebnosti našega prostora je ob tej priložnosti podpredsednica slovenske EPTE Majda Jecelj podelila plaketo častnega člana. Ta dogodek se je zazdel zanimiv tudi našim osrednjim medijem (RTV Slovenija, Primorske novice) in širši javnosti in so o tem poročali v kulturnih oddajah in na kulturnih straneh. Veseli smo, da so poročali. Pomembno je, da za nas vedo, saj bomo le tako lahko obstajali in delali to, kar se nam zdi najpomembnejše; to pa je negovanje in ustvarjanje klavirske umetnosti.

Nuša Umer