NEKAJ MISLI OB USTANOVITVI SLOVENSKE EGTA-e

(DRUŠTVO SLOVENSKIH UČITELJEV KITARE)

 

Po dveletnem tuhtanju kako in kje, nam je, kitaristom, končno uspelo ustanoviti Društvo slovenskih kitarskih pedagogov (EGTA). Zgodilo se je v četrtek, 11.10.2001, na Prvem slovenskem kitarskem dnevu v prostorih glasbene šole Vič-Rudnik v Ljubljani. Za začetek smo si želeli nekaj bolj slavnostnega, mondenega, pestrega in izivalnega. Hoteli smo (ta cesarska množina ne pomeni nič drugega kot MI, člani iniciativnega in organizacijskega odbora) dvigniti malce prahu, privabiti vse kolege, kot tudi "navadne" ljudi. Tudi izbira gostov in sodelujočih naj bi bila v sožitju s to idejo. Priznam pa, da smo rahlo pretirali v ˝ponudbi˝…

 

Odziv je bil imeniten. Vpisna knjiga je priča odličnega obiska, debeli sveženj pristopnih izjav pa kaže na že(l)jo in pripravljenost našega ceha. Še posebej veselita kakovost in zagnanost mladega naraščaja, ki bo očitno bolj aktiven dejavnik kitarske scene, kot smo nekoč bili mi. Motivacije so sicer lahko različne, vendar si pa vsi želimo nekaj narediti za skupno stvar. Tudi najbolj zagrizeni individualisti se zavedajo, da je posameznik v nekaterih segmentih popolnoma brez moči.

 

In še nekaj stavkov o društvu samem. Bilo naj bi kar se da široko in demokratično. K sodelovanju so vabljeni ne samo učitelji na glasbenih šolah, temveč tudi študentje, ljubitelji kitarske umetnosti, graditelji glasbil, skladatelji.

Dobrodošli so tudi lutnjarji, vihuelisti in drugi strokovnjaki za staro glasbo, zaželeni so tudi jazzovski in rock-pop-folkovski bratje. Naš prostor, število in pomembnost so premajhni, da bi se lahko zapirali v geta.

 

Hvala vsem sodelavcem in ljudjem, ki so nam na katerikoli način pomagali v pripravi in izpeljavi tega dogodka, še posebej pa delavcem GŠVR, brez katerih bi ves naš trud bil zaman.

 

Predsednik društva

Žarko Ignjatović