5. EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH ORGLAVCEV

 

Leta 1989 je bil marsikdo presenečen, ko je Ljubljana gostila prvo evropsko tekmovanje mladih organistov. To je bil seveda pomemben dogodek našega glavnega mesta, ki je odmeval tudi v širšem prostoru in Evropska zveza tekmovanj za mladino je želela, da tekmovanje ostane pri nas. TEMSIG in Cankarjev dom v Ljubljani tako vsako tretje leto organizirata Evropsko tekmovanje mladih orglavcev, ki je edino tovrstno evropsko glasbeno tekmovanje pri nas. Leta 2001 je potekalo petič, in sicer od 3. do 7.septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.  Udeležilo se ga je 12 tekmovalcev iz devetih držav, Češke, Italije, Nemčije, Slovaške, Slovenije in prvič tudi iz Danske, Latvije, Rusije in Španije. Udeleženci so tekmovali dvoetapno v dveh kategorijah (prva do 19 let in druga do 25 let). Slovenijo sta v prvi kategoriji zastopali Nina Štalekar in Marjeta Urbanič, obe dijakinji Srednje glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu mag.Eme Zapušek.

 

Tekmovalci so prispeli v Ljubljano dva dni prej zaradi registriranja skladb na orglah Cankarjevega doma. V ponedeljek, 3.septembra, se je začel tekmovalni del. Zahtevno nalogo ocenjevanja so opravili profesorji Jan Hora iz Češke, dr. Ferdinand Klinda iz Slovaške,  Marie-Louise Langlais iz Francije, Gerhard Weinberger iz Nemčije ter  kot predsednica žirije Renata Bauer, ki nadaljuje delo prof.Huberta Berganta na ljubljanski Akademiji za glasbo.  Prvo etapo, ki je bila anonimna, smo poslušali v ponedeljek in torek. V torek popoldne so bili objavljeni rezultati prve etape, in tekmovanje je nadaljevalo šest tekmovalcev, štirje iz prve in dva iz druge kategorije. V drugo etapo sta se uvrstili tudi obe naši tekmovalki. Sreda je bila namenjena registriranju za drugo etapo, ki smo jo poslušali v četrtek.

Žal predvsem v starejši kategoriji ni bilo tako visokega nivoja kot prejšnja leta, ko smo res z napetostjo pričakovali, kako bodo podeljene nagrade. Tudi žirija je bila zaradi tega v nehvaležnem položaju. Saj se ve, da žirija, ki daje nizke ocene, že ne more biti dobra. Tokrat je o nagradah razsodila takole: v drugi kategoriji je 3.nagrado prejela  naša Nina Štalekar, 2.nagrado Britta Schoch iz Nemčije, 1.nagrada pa ni bila podeljena. V prvi kategoriji  je 3. nagrado prejel Armin Engl iz Italije, 2.nagrada ni bila podeljena, 1.nagrado pa je dobil Wienfried Lichtscheidl iz Nemčije. Posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev za najboljšo interpretacijo obvezne slovenske skladbe sta vsak v svoji kategoriji prejela Nina Štalekar in Wienfried Lichtscheidl. Podeljenih je bilo še več posebnih nagrad predvsem v obliki koncertov kot podpora mladim talentom, ki jih tako tekmovanje odkrije. Pomembnejša od nagrade same je gotovo spodbuda, ki jo glasbenik z nagrado dobi.

Tekmovalci so imeli v petek možnost pogovora z žirijo, in večina je to možnost tudi izkoristila, tekmovanje pa se je zaključilo zvečer s podelitvijo nagrad in koncertom nagrajencev.

 

Tokrat smo torej imeli nemško »zmago«; oba nemška tekmovalca sta dobila najvišji nagradi vsak v svoji kategoriji.To ni nič presenetljivega, saj so nemški tekmovalci do sedaj še vedno pokazali visok nivo in zato tudi prejeli največ nagrad. Smo pa bili vsakič znova prijetno presenečeni nad uvrstitvami naših udeležencev, saj v naši zavesti Slovenija ne velja ravno za orgelsko velesilo.

 

Najbrž ne bo odveč, če malo osvežimo spomin: na dosedanjih petih evropskih tekmovanjih mladih orglavcev je Slovenija osvojila tri tretje nagrade ki, so si jih priigrali Ana Elizabeta Kržan, Barbara Sevšek in letošnja nagrajenka Nina Štalekar, ter eno drugo nagrado, ki jo je prejel Tomaž Sevšek.

 

Prvo evropsko tekmovanje mladih organistov nas je leta 1989 ujelo v bolj slabem stanju. Nismo imeli orgelskega šolskega sistema, le oddelek orgel na Akademiji za glasbo in Orglarski tečaj pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Naši udeleženci na tem tekmovanju niso bili študentje orgel niti zmagovalci državnega tekmovanja, kot so sedaj. V dvanajstih letih pa se je marsikaj spremenilo. Imamo  številne oddelke orgel na nižjih glasbenih šolah, dva oddelka na srednji stopnji, oddelek na akademiji,  na področju cerkvene glasbe pa orglarske tečaje v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru in oddelek za cerkveno glasbo na akademiji. Orgle so dobile tudi svoje državno tekmovanje, saj so se leta 1991 pridružile ostalim inštrumentom v okviru Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Poleg bogate orgelske krajine, zaznamovane z dolgo tradicijo, imamo tudi vedno več novih instrumentov. Pravkar so postavili nove orgle v Slovenski filharmoniji in ta instrument gotovo odpira nove možnosti.

Premik na različnih področjih je torej velik, a ravno sedaj niso več vsi naklonjeni ideji, da bi Ljubljana tudi v prihodnje gostila evropsko tekmovanje mladih orglavcev. Vendar pa nas to tekmovanje postavlja na pomembno mesto v zgodovini glasbenih tekmovanj, zato je prav, da v času, ko orglanju ustvarjamo vedno boljše osnove, je prav da v Ljubljani tudi ostane.

 

Barbara Pibernik