1. tekmovanje komornih zasedb Vladimir Lovec-Ivan Šček, mnenje članov, rezultati ...
VLADIMIR LOVEC IVAN ŠČEK - Mnenja članov strokovne žirije
24. in 25. novembra 2001 je v Centru za glasbeno vzgojo Koper potekalo 1. tekmovanje komornih zasedb, posvečeno skladateljema Vladimirju Lovcu in Ivanu Ščeku s programom, sestavljenim izključno iz del slovenskih skladateljev. Vprašala sem člane strokovne žirije Pavla Mihelčiča (predsednik), Darka Brleka, Janka Šetinca, Marijo Gombač in Tomaža Lorenza za mnenje o tekmovanju.
Pavel Mihelčič
Komorna glasba je v glasbi nekaj najlepšega. Mladi glasbeniki se radi družijo, pedagogi pa prek inštrumenta ustvarjamo med njimi rivalstvo in tekmovalnost. Ko se znajdejo v komorni zasedbi, ugotovijo, da med njimi ni tekmovanja, ampak medsebojno prijateljstvo, v katerem se jim pridruži še eden, in sicer skladatelj. Če to začutijo, so pripravljeni za novo tekmovanje, le da ne med seboj, ampak z drugimi ansambli. Tako tekmovanje smo doživeli v Kopru. Slišali smo kar nekaj dobrih ansamblov. Še bolj pa me je razveselilo, da je bilo kar precej novih skladb mladih skladateljev, ki so jih ti mladi glasbeniki vzeli za svoje.
Tako zasnovano tekmovanje je pokazalo, da je tudi slovenska glasba zelo kvalitetna. Na žalost pa je pokazalo tudi, da je le-te premalo, zato so nekateri ansambli poskušali to vrzel zapolniti na neprofesionalen način. Izbrali so skladbe svojih prijateljev ali pa profesorjev, skratka ljudi, ki se na komponiranje ne spoznajo dovolj. Iz tega sledi, da je komponiranje enako težak poklic kot poklic dobrega izvajalca. Za razliko od zabavne glasbe se v naši t.i. resni glasbi pričakujejo višji estetski cilji, zato skladatelj ne more biti vsak. Ta neprofesionalna priučenost nekaterih avtorjev je povzročila, da so nekateri ansambli imeli neprimerne skladbe in zaradi tega niso vzbudili potrebne pozornosti. Tekmovanje je pokazalo, da bo potrebno ob prijavi programa paziti, da so skladbe delo poklicnega skladatelja, ne pa ljubiteljskega. Prav tako je potrebno komorne zasedbe razdeliti v dve starostni kategoriji, tako bi dosegli večjo kakovost.
Glede ocenjevanja tako različnih komornih sestav ni nobenih težav, možno je le, da je dvorana za nekatere inštrumente primerna, za druge pa ne. Recimo v dvorani Glasbene šole v Kopru zelo lepo zvenijo kitare, medtem ko trobila premočno napolnijo prostor. To sicer ne vpliva na ocenjevanje, kjer so pomembna le intonacija, dinamika, agogika in umetniški vtis.
Janko Šetinc
Vtisi s tekmovanja so sijajni. Vsi izvajalci so pokazali visok nivo in prav vesel sem, da komorna igra Slovencem ˝leži˝. Tudi organizacija je bila odlična. To tekmovanje bi kazalo razvijati še naprej, da bi postalo tradicionalno. Morda bi bilo bolje narediti dve stopnji kategorij in spodbuditi skladatelje s posebnimi nagradami, ker bi se s tem povečal izbor literature. Ansamblom bi svetoval, naj pazijo na enakovredne inštrumentaliste, saj nesorazmerna sestava poslabša kvaliteto. Kriterij mora biti enoten.
Darko Brlek
Moram reči, da sem presenečen nad visokim nivojem izvedb. Razveselilo me je tudi dejstvo, da je sodelovalo tudi nekaj glasbenikov iz Kopra. Ne bo nas povezovala samo avtocesta, ampak tudi nadarjeni obalni glasbeniki, ki študirajo na Umetniški gimnaziji v Kopru, na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in na Akademiji za glasbo in so zagotovilo za umetniško rast glasbenega življenja v Kopru.
Kar se tiče same organizacije, moram reči, da sem bil prvič na glasbeni šoli v Kopru in sem prav navdušen nad dobrimi razmerami, ki jih šola ima, še bolj pa nad vzdušjem med zaposlenimi, ki se mi zdi izredno. Presenetilo me je tudi število poslušalcev.
Spodbujanje k slovenski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti se mi zdi zelo pomembno. Odziv je bil velik, neverjeten. Poslušali smo 13 skupin, kar je za prvo tekmovanje veliko število. Pri nekaterih ansamblih smo ugotovili, da literature primanjkuje. To pomeni, da je namen tega tekmovanja tudi ta, da se tam kjer nimajo dovolj sodobne literature da vzpodbuda skladateljem, da kaj napišejo. Tekmovanje naj bi potekalo vsaki dve leti in takrat bi nagrajevali tudi nove skladbe.
Na tekmovanju ni bilo slabih ansamblov, slišal sem le nekatere slabo izbrane skladbe, tako da bi bilo potrebno v bodoče bolj paziti na njihov izbor. Pogovarjali smo se tudi o nujnosti določanja dveh kategorij. Ansambel ALIKVOTI je moral tekmovati s starejšimi izkušenimi glasbeniki, kar je prineslo razlike v ocenah; v enkovredni starostni kategoriji
bi bili rezultati za ALIKVOTE odlični.
Tomaž Lorenz
Glede na to, da je bila samo ena kategorija, ki je zajemala ansamble do starosti 25 let, je bil odziv na tekmovanje presenetljiv. Iz državnih tekmovanj vemo, da je teh ansamblov v Sloveniji malo, zato smo bili toliko bolj zadovoljni, saj se je prijavilo 13 skupin. Izbira programa je zelo nihala, mnoge skupine niso imele primerne literature in zato niso mogle pokazati vsega svojega znanja. V tem smislu bodo morali mladi glasbeniki razmišljati za naslednje tekmovanje, ki ga načrtujemo leta 2003. Do takrat bo dovolj časa in dovolj priložnosti tudi za sodelovanje s skladatelji za nova dela. Takih tekmovanj je tudi po svetu zelo malo. Potrebno je, da mladi imajo priložnost s takimi srečanji poglobiti svoj odnos do sodobne literature in kar je za nas še bolj važno - do naše slovenske glasbe. Le tako se bodo zavedali, da imamo dobro literaturo že doma, ne da bi jo iskali po svetu. Sem prvi, ki rad vidi kaj se dogaja drugje, vendar ravno v primerjavi s temi deli, ki nastajajo danes po svetu, bi velikokrat slovenska ustvarjalnost to tekmo dobila. Prav je, da se na najkvalitetnejši način lotevamo izvedb slovenskih skladateljev tako, da nas bo tudi tujina cenila in tuji izvajalci uvrščali v program. Ena izmed želja je tudi ta, da bi to tekmovanje v prihodnosti razširili v mednarodno, seveda z istimi propozicijami. To pomeni, da bi morali biti pedagogi v tujini seznanjeni s slovensko literaturo. Vsakemu pedagogu, ki bi želel sodelovati s svojim ansamblom, bi poslali izbor najkvalitetnejših slovenskih del, iz katerih bi izbrali program. To bi bila najboljša promocija naše glasbene kulture.
Mladi izvajalci bi se morali zavedati, da je njihov vtis odvisen tudi od izbire programa.
Velika prednost našega tekmovanja je tudi v tem, da je odprto za vse skupine, seveda z originalnimi programi. Ko je naše državno tekmovanje začelo s postavko, da morajo biti dela originalna, sem se seveda strinjal. Ne morem pa se strinjati s tem, da mladi izvajalci ne morejo tega svojega znanja in dosežkov pokazati na tekmovanjih, ker ni ustrezne literature.
Tekmovanje v Kopru ponuja mladim možnost medsebojnega spoznavanja, sodelovanja v različnih inštrumentalnih sestavih in možnost predstavitve rezultatov svojega dela. Vendar tudi tu ni bilo enakovrednih programov. Godalni kvartet ali pa klavirski trio lahko izbirata med zelo kvalitetnimi slovenskimi deli, medtem ko npr. ansambel takega sestava, kot je kvartet kitar, nima takih možnosti. Zato naj bi bilo tako tekmovanje tudi stimulacija mladim skladateljem. Na Glasbenem juliju smo npr. v šestih letih pridobili 25 del, posvečenih ravno Glasbenemu juliju. To je velik kapital, ki bi ga bilo treba tudi natisniti. Načrtov, lepih in pametnih, je veliko, denarja seveda malo.
Tudi ministrstvo je na našo vlogo odgovorilo negativno, kulturno ministrstvo pa celo s pripombo, da podpira samo TEMSIG. Poleg notnih izdaj si želimo narediti CD iz posnetkov koncertov Glasbenega julija. Predstavili bi visok nivo in raznolikost te dejavnosti.
Morda bo k temu pripomogel odziv mladih, ki so s koprskega tekmovanja v večini primerov odhajali zadovoljni. S tem je uresničena moja želja, da bi bilo samo vzdušje drugačno, kot je ponavadi na tekmovanjih sploh. To se je odražalo tudi na kvaliteti igranja.
Ni bilo niti ene skupine, za katero bi rekli, da je bila povprečna ali površno pripravljena. Nekateri pedagogi imajo recimo dva izredna učenca, ki jih razkazujejo povsod. Sam pravim, da je pa merilo dobrega strokovnjaka ravno tisti najslabši učenec. Zato sem z ocenjevanjem žirije zelo zadovoljen. Nekateri mlajši so bili malo razočarani, ampak niso mogli objektivno oceniti, da je bila razlika v letih in s tem seveda tudi v izkušnjah in znanju prevelika. Spustili so se v tekmo z velikim pogumom in so tudi pokazali krasne rezultate. Seveda pa se je v končnem rezultatu ta razlika pokazala. Uvedli smo tudi pogovor izvajalcev in mentorjev z žirijo po tekmovanju. Vsakemu mlademu glasbeniku je žirija poskušala razložiti, kaj je bilo dobro in kaj ne. Odziv je bil presenetljivo dober. Žirija se je kljub časovni stiski pogovarjala z udeleženci več kot uro in pol. Osebno me je presenetilo dejstvo, da so prihajali na pogovor tudi tisti, ki so bili visoko kvalificirani. Ponavadi so prihajali le tisti, ki so bili razočarani nad uvrstitvijo. Vse je zanimal naš vtis o njihovem igranju, in seveda bodoče delo.
Idej za naprej je veliko, izstopili pa sta dve. Vsi smo si bili enotni, prvič, da bo treba v bodoče ločiti dve starostni kategoriji, in drugič, da bo treba stimulirati mlade skladatelje tudi z nagradami za najboljšo skladbo, ki bo seveda prvič predstavljena na tem tekmovanju. Nagrada bi bila morda tudi to, da se skladbe natisnejo. S tem bi ustvarili boljše in bolj enakovredne temelje glede programa za vse sestave.
Pripravila
Nadja
Žerjal
REZULTATI TEKMOVANJA
TRIO CON BRIO
MANCA GLOBOKAR, oboa
GAŠPER TROHA, klarinet
BOŠTJAN ŽEKAR, fagot
1. NAGRADA: 100.000 tolarjev - podelila je Mestna občina Koper
Dodatne nagrade:
- koncert v okviru Društva prijateljev glasbe Koper
- 60 minutno arhivsko snemanje tekmovalnega programa za RA SLOVENIJA
- praktična nagrada trgovine »NA SCENI« Koper
KLAVIRSKI TRIO:
SONJA BAJC, klavir
ANDREJA LUKEŽIČ, violina
URŠULA IVANUŠ, violončelo
2. NAGRADA: 60.000 tolarjev
Dodatne nagrade:
- koncert v okviru Društva prijateljev glasbe Koper
- koncert v ciklu MLADI VIRTUOZI Festivala Ljubljana
- 60 minutno arhivsko snemanje tekmovalnega programa za RA SLOVENIJA
KVARTET SENSIBILE
EVA SLANA, flavta
MARKO ZUPAN, flavta
GREGOR FELE, violončelo
URŠKA KRIŽNIK, harfa
mentor: Tomaž Lorenz
3. NAGRADA: 40.000 tolarjev
Dodatni nagradi:
- Sklop koncertov v okviru JESENSKIH SERENAD Glasbene mladine Ljubljanske - september 2002
- 60 minutno arhivsko snemanje tekmovalnega programa za RA SLOVENIJA
GODALNI KVARTET FEGUŠ
FILIP FEGUŠ, violina
SIMON PETER FEGUŠ, violina
ANDREJ FEGUŠ, viola
JERNEJ FEGUŠ, violončelo
mentor: Brian Finlayson
Nagrada:
- Sklop koncertov v ciklu ODER GM (Glasbena mladina Slovenije - marec 2002)
DUO:
ŠPELA BENČINA, flavta
MATEJA ČARMAN, kitara (AG Ljubljana)
mentor: Tomaž Lorenz
Nagrada:
- Koncert na ODRU NAJOBETAVNEJŠIH v okviru 7. Glasbenega julija na Obali
- praktična nagrada trgovine »PAGANINI« Mengeš
TRIO MARAKLE
MATJAŽ POROVNE, violina
RAVI SHRESTHA, kitara
KLEMEN LEBEN, harmonika
mentor: Tomaž Lorenz
Nagrada:
- koncert v okviru prireditev Zavoda za kulturne prireditve Celje
KITARSKI KVARTET AMARCORD (AG Ljubljana)
LUCIJA LAVBIČ
ANJA PIRJEVEC
MITJA REŽMAN
VOJKO VEŠLIGAJ
mentor: Tomaž Rajterič
Nagrada:
- koncert na ODRU NAJOBETAVNEJŠIH v okviru 7. Glasbenega julija na Obali
KVARTET ALIKVOTI (CGV Koper - VGI Koper)
IRENA KAVČIČ, flavta
KATARINA KLEIBENCETL, flavta
DANIEL GRIZONIČ, klarinet
ROK PLAČIČ, klavir
mentor: Alenka Zupan
Nagradi:
- 5 abonmajev za koncerte simfonikov RTV SLOVENIJA v sezoni 2002/2003 (za izvedbo skladbe Vladimirja Lovca)
- praktična nagrada ZALOŽBE KASET IN PLOŠČ RTV Slovenija
KVARTET KLARINETOV (SGBŠ Ljubljana)
GREGOR TROHA
PRIMOŽ PETERLIN
ALJAŽ BEGUŠ
MIRO JAN
mentor: Milan Švagan
Nagrada:
- 4 abonmaje za koncerte SLOVENSKE FILHARMONIJE v sezoni 2002/2003
DUO KITAR:
EVA JELENC
ANŽE PALKA (AG Ljubljana)
mentor: Andrej Grafenauer
Nagrada:
- 3 srebrni abonmaji za sezono 2002/2003 (Cankarjev dom)
DUO:
MIHA PETKOVŠEK, fagot
SIMON KREČIČ, klavir
mentor: Milan Švagan
Nagrada:
- Praktična nagrada DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV - izbor literature
DUO SENSIBILE
EVA SLANA, flavta
URŠKA KRIŽNIK, harfa
mentor: Tomaž Lorenz
Nagrada:
- Praktična nagrada trgovine »SEVER d.o.o.« Izola
KVARTET POZAVN MARIBOR
SILVO ŠNOFL
VALERIJ PRAVDIČ
MIRKO ORLAČ
BOŠTJAN TEMENT
mentor: Stanko Vavh
Nagrada:
- Praktična nagrada »DROGE d.d.«