TEKMOVALNI USPEHI SARE IN JANE ZUPANČIČ
Nadarjen učenec je svojemu profesorju vedno v veliko veselje in včasih pa se nekateri razredi lahko ponašajo celo z večjim številom talentiranih glasbenikov, ki se s svojimi uspehi izrazito postavljajo v ospredje, v zadoščenje sebi in svojemu mentorju. V to srečno kategorijo spada razred pianistke Tamare Ražem na Glasbeni matici v Trstu. Naj bo to naključje ali sad kvalitetnega poučevanja ali, bolje, spoj teh dveh elementov, učenci mlade pedagoginje se odlikujejo na vseh tekmovanjih, revijah in koncertih, katerih se udeležijo. V vrsto odličnjakov sodita med drugimi sestri Sara in Jana Zupančič, ki sta v relativno kratkem obdobju zbrali lepo število priznanj in povsem zadovoljivih uvrstitev na domačih in mednarodnih natečajih.
V dobrem letu sta sestrici iz Bazovice osvojili osem tekmovalnih nagrad. Septembra 2000 je Jana dosegla prvo mesto na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Cortemilii pri Cuneu (kjer je leto prej prejela drugo nagrado v duu s sestro) in si z odličnim nastopom zaslužila še dodatno zadoščenje posebne pohvale komisije za uravnovešeno in slogovno dovršeno igro.
Ob isti priložnosti je Jana dosegla tudi najvišje število točk na komplementarnem tekmovanju italijanskih privatnih glasbenih šol, mestnih ustanov in srednjih šol z eksperimentalnim poukom in si tako pridobila prednost, da je nastopila na koncertu nagrajencev in da se je potem udeležila tudi koncerta, ki je združil ožje število najboljših tekmovalcev iz vseh kategorij.
Mesec kasneje sta Jana in Sara šli v Moncalieri, kjer je bila petnajsta izvedba Evropskega glasbenega tekmovanja. Tu je Sara tekmovala v kategoriji, namenjeni solistom do 13. leta, in osvojila - kljub številni konkurenci - tretjo nagrado. V duu s sestro Jano pa je v sklopu istega tekmovanja prejela drugo nagrado.
Aprila 2001 sta sestri spet nastopili na tekmovalnem odru, saj sta se udeležili Mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v Ravenni. Dvanajstletna Jana je z odličnim nastopom v B-kategoriji dosegla prvo nagrado, trinajstletna Sara pa se je odlikovala kot najmlajša tekmovalka C-kategorije, v kateri je prejela drugo nagrado. Sestri sta potem kot običajno nastopili na koncertu, ki je namenjen najboljšim udeležencem tekmovanja.
Z začetkom novega šolskega leta 2001 / 2002 so bile zopet na vrsti naporne obveznosti, in novi uspehi. V Cortemilii, kjer sta mladi pianistki kot doma, je deveta izvedba Mednarodnega glasbenega tekmovanja »Premio Vittoria Caffa-Righetti« prinesla Jani prvo nagrado, Sari pa drugo (v njeni kategoriji niso podelili prve nagrade). Najnovejši uspeh v družini Zupančič pa je Janina tretja nagrada na mednarodnem glasbenem tekmovanju »Cittá di Manerbio« v Manerbiu pri Brescii.
Pozitiven obračun dosedanjih najpomembnejših dosežkov nas je spodbudil, da smo povabili na kratek pogovor mladi in talentirani pianistki.
Kateri tekmovalni uspeh se ti je najbolj vtisnil v spomin?
Sara: Najlepši spomin je osvojitev druge nagrade na tekmovanju 2001 v Cortemilii, kjer sem dosegla zelo visoko število točk, ki ga zaradi ostre konkurence nisem upala pričakovati.
Jana: Nedvomno se mi je najbolj vtisnila v spomin izvedba tekmovanja v Cortemilii leta 2000, saj sem ob tej priložnosti prvič prejela prvo nagrado.
Si kdaj mislila, da je žirija krivično ocenila tvoj nastop?
Sara: Na tekmovanju v Moncalieriju so nekateri tekmovalci imeli zelo dobro pripravo in tudi jaz sem se posebno potrudila, da bi dosegla zadovoljivo uvrstitev; žirija je bila takrat precej stroga, nikakor pa krivična v svojem presojanju. V Ravenni pa sem skoraj mislila, da mi je komisija podarila nekaj točk, ker nisem bila zelo zadovoljna s svojim nastopom in nisem pričakovala nagrade.
Jana: Mislim, da sem vedno dobila, kar sem si zaslužila. Nikoli nisem imela krivične komisije in niti nisem imela nikoli vtisa, da bi mi kaj podarili.
Je tekmovanje čisto osebna preizkušnja zmožnosti ali priložnost za izmenjavo znanja z drugimi tekmovalci?
Sara: Všeč mi je tista posebna tesnoba, ki jo doživljam pred vsakim nastopom, in tudi, ko čakam, na rezultate. Zanima me, kako drugi profesorji ocenjujejo moje igranje, da spoznam različna mnenja. Navadno ne iščem stikov z drugimi tekmovalci, ker se skušam koncentrirati le na svoj nastop.
Jana: Na tekmovanjih me posebno zanima primerjava z drugimi in zato skušam vedno biti v dvorani, da poslušam tudi nastope sotekmovalcev. Večkrat spoznavam drugačne načine igranja, osebno pa strogo opazujem svoje napake, da bi se izboljšala.
Na tekmovanjih in na koncertih sta večkrat nastopili kot klavirski duo. Kako doživljaš igranje štiriročno v duu s tvojo sestro?
Sara: Igranje štiriročno ni tako enostavna zadeva. S sestro se večkrat spričkava; ugotovili sva, da rajši igrava na dveh različnih klavirjih kot na enem samem štiriročno. Kljub nekaterimi težavam pa se v skupni igri prav dobro ujameva.
Jana: Rajši igram solistično, ker igranje v duu predstavlja večjo odgovornost. Če v duu kaj zgrešim, se čutim kriva, ker sem pokvarila nastop tudi soizvajalki. Zato sem veliko bolj mirna, ko igram sama, ker ne odgovarjam tudi za drugo osebo.
V šestih letih študija sta že posvetili veliko časa in truda pripravi tekmovalnih nastopov. Menita, da je ta izbira res koristna in nujna v okviru rednega poteka glasbenega študija?
Sara: Rada tekmujem, saj take izkušnje dajejo možnost, da vidiš nove kraje in spoznaš nove ljudi, da se predstaviš pred različnimi komisijami, ki ocenjujejo tvoje izvajanje na različne načine.
Jana: Tekmovalna izkušnja je prav gotovo pozitivna, a se ne sme pretiravati, drugače se lahko naveličaš. Pogosta udeležba na tekmovanjih pa ti pomaga, da se lažje prilagodiš vsakemu nastopu.
Številni dosežki so gotovo sad nadarjenosti, a del zasluge gre gotovo vajini mentorici, prof. Tamari Ražem. Katera je njena največja odlika?
Sara: Izobrazba, ki nam jo daje Tamara, se ne omejuje le na igranje, ampak obsega vedno širše glasbeno področje. Zelo cenim na primer, da nas večkrat pelje na koncerte.
Jana: Tamara je zelo dobra pedagoginja, ker upošteva naše želje in na področju ritma, melodije in dinamike poudarja interpretacijo vsake skladbe
Rossana Paliaga