ODPRAVLJANJE TREME PRI NASTOPANJU,

RAZUMEVANJE UČITELJEVE RAZLAGE IN USPEŠNO VADENJE

 

Besedilo temelji na anketnih odgovorih učencev glasbenih šol Ljubljana Vič-Rudnik, Postojna in Koper. Raziskava vključuje 277 otrok, starih od 11 do 14 let; med njimi je 70 odstotkov deklic in 30 odstotkov dečkov.

 

Zakaj otroci obiskujejo glasbeno šolo? Kaj v njej pridobijo? Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se lažje učili? S kakšnimi težavami se srečujejo? S temi vprašanji sem želela izvedeti, kako lahko učitelji izboljšamo poučevanje in učenje instrumenta ter pomagamo otrokom.

            Pri učenju inštrumenta opažam težave, s katerimi se soočajo pravzaprav vsi učenci. Zato sem se odločila, da opravim raziskavo, ki bi ugotovila, ali je učiteljeva predstava o znanju svojega učenca enaka kot njegovo resnično znanje. Seveda so me odgovori presenetili!

 

 

Slika 1: Zakaj otroci obiskujejo glasbeno šolo?

 

 

Anketni odgovori dokazujejo, da želi večina vprašanih obiskovati glasbeno šolo predvsem zato, da bi se učili igrati  inštrument oziroma ker ji je glasba všeč. Obenem to pomeni priložnost, da otroci pridobijo znanje, izkušnje, širšo razgledanost ter jih koristno uporabijo. S tem se strinjam in spoznavam, da se večina otrok vključi v glasbeno šolo zaradi igranja inštrumenta.

 

RAZUMEVANJE UČITELJEVE RAZLAGE

Zelo zanimiva se mi zdi ugotovitev, da želijo otroci odpraviti eno od težav, in sicer nerazumevanje razlage. Velika večina otrok lažje reče, da snov  razume kot ne! Tako se izognejo težavni snovi in preide na snov, ki je zanj mogoče lažja. Takrat je morda res, a ko se doma vsak sam sreča s tistim, česar v glasbeni šoli ni razumel, se pojavijo težave. Prej ali slej se sreča z nerazumljeno besedo, težava pa je dvakrat večja kot na začetku!

Pomena razlage v učnem procesu ne bi podrobneje pojasnjevala, saj menim, da  je o tem že veliko povedanega. Osredotočila se bom na vzroke otrokovega nerazumevanja učne snovi in na vprašanje, kako bi se ta težava odpravila. Tako imenovani Temeljni učbenik študiranja, ki ga je izdal Applied Scholastics International, navaja kot osnovne naslednje ovire, ki otrokom in odraslim preprečujejo, da bi razumeli učiteljevo razlago ali učno snov:

 

- otrok ne ve, zakaj se uči; bistveno vprašanje: "Zakaj se učim?";

- otrokovo prepričanje, da že vse ve; to je največja ovira.

  Strokovnjaki so dokazali, da učno sposobnost onemogočajo tri (odločilne) ovire: tako imenovano pomanjkanje mase;

- otrok si ne zna predstavljati tistega, o čemer učitelj govori;

- prezahtevna razlaga; podajanje snovi je  prezahtevno prevelik preskok od lažje k težji tematiki;

- beseda, ki jo otrok ne razume (najpogostejša ovira); lahko je zelo preprosta ali komplicirana, a otrok ne ve, kaj  pomeni. 

 

            Pomembno je, da otrok ve, zakaj se uči in kako lahko znanje uporablja. Zavedati se mora, da obstajajo stvari in znanja, ki jih ne pozna oziroma nima. Obenem je pomembno, da želi sprejemati  znanje in se zaveda, da se vsak dan nauči česa novega.

Med poučevanjem mora učitelj opazovati vedenje in odzivanje učenca.  Zelo dobro je, da dojemanje snovi izraža ali potrjuje besedno, z vajo, s primerom … Tako se takoj vidi, ali otrok razlago razume. Morda je ne zato, ker si tistega, o čemer učitelj pripoveduje, ne predstavlja! Ta ovira se torej strokovno imenuje pomanjkanje mase. Učitelj jo lahko odpravi tako, da učencu pokaže, kar ali o čemer govori: stvar, sliko, knjigo, risbo, film, posnetek, zaigra melodijo … Druga ovira pa je pogosto razlaga, ki je glede na učenčeve sposobnosti prezahtevna ali prehitra. V takem primeru naj se učitelj vrne do tiste stopnje oziroma snovi, ki jo učenec še razume, od lažje k težji tematiki pa prehaja postopno.

Najpogostejša ovira pri dojemanju razlage je, da otrok slabo razume izgovorjene ali napisane besede - ali jih sploh ne! Posledice vzbujajo zaskrbljenost in se razprostirajo od praznine v glavi do drastičnih dogodkov: zasovraži predmet, učitelja, poškoduje tujo lastnino, opusti študij …

Tečaj o študijskih načinih, ki sem se ga udeležila, mi je razkril nov pogled na poučevanje in učenje ter pojasnil spremljajoče težave. Z opazovanjem in izpraševanjem na primer takoj ugotovimo, koliko otrok razume, obenem pa lahko preprečimo, da snovi ne bi razumel.

 

USPEŠNO VADENJE

Zanimivo je, da se otroci učnih težav zavedajo in jih želijo odpraviti! Ena od njih je vadenje doma. Če otrok nima težav z razumevanjem snovi, doma vadi dobro, vendar odvisno od dejavnikov, ki vplivajo nanj: prostora, miru, časa, motivacije, cilja, ki ga želi uresničiti z vajo … Če je vse to urejeno, lahko začne vaditi. Vendar, če ne ve, kako naj vadi, svoje naloge ne more opraviti. Nujno se mora torej naučiti pravilno vaditi - doma! Pri tem potrebuje veliko učiteljeve vzpodbude, dobrih navodil, vztrajnost in voljo.

 

Slika 2: S kakšnimi težavami se otroci srečujejo pri učenju inštrumenta?

 

 

 

ODPRAVLJANJE TREME PRI NASTOPANJU

Največja težava otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo, je strah pred nastopanjem - tako imenovana trema! Ta beseda izvira iz italijanščine: tremare - tresti se, trepetati; SSKJ pa jo razlaga kot veliko neprijetno živčno napetost, vznemirjenje zlasti pred javnim nastopom. Pri otrocih je trema največja ovira … Zaradi nje marsikdo med njimi ne želi nastopati ali celo sovraži igranje inštrumenta. Prepričana sem, da se večina otrok nastopanja boji. Zakaj? Česa se učenec boji med nastopom? Morda ljudi, polne dvorane, prostora, sebe, skladbice, dejstva, da si na odru sam? Ali nezaupanja vase, neznanja, neuspeha, poraza, posmeha, če pač ne bi odigral/-a tako dobro kot zadnjič …?

 

Veliko literature obravnava in razlaga to tematiko, predstavlja tehnike premagovanja strahu. Le-ta je nedvomno posledica otrokove predstave, ki temelji na preteklih izkušnjah. Dejstvo je, da smo se ljudje tako navadili na strah, da se nam zdi, da brez njega ne moremo niti stopiti na oder in celo pravimo, da brez malo treme na primer ne igramo dobro! A ne le profesorji, tudi otroci opažajo med nastopom telesne spremembe, ki jih povzroča strah: pospešeno bitje srca, povečano telesno zmogljivost in znojenje, ostrejše zaznavanje, hitrejše odzivanje …

Res je tudi, da se strah nikoli ne pojavi brez vzroka. Ta je lahko dogodek, občutek, zamisel ali prepričanje, ki se nanaša na razmerje med otrokom in stvarjo, osebo, mislijo, dogodkom, čustvom ... Na odnos do nastopanja zelo vpliva pretekla izkušnja! Kako se otrok počuti v dvorani, v kateri nastopa. Kako doživlja inštrument, skladbo, učitelja, sebe, starše, občinstvo. Govorim o tem, da je nastopanje sporazumevanje.

 

Applied Scholastics International na podlagi ugotovitev opisuje tri dejavnike, najpomembnejše za življenje:

- afiniteta - latinska beseda, ki pomeni sorodnost, ljubezen, privlačnost in kakršna koli čustva, pozitiven ali negativen odnos do česar koli, visoka afiniteta (do človeka, predmeta, rastline, živali ...) omogoča uspešno sporazumevanje; 

- realnost - beseda izhaja iz latinščine in pomeni resničnost oziroma tisto, s čimer se strinja večina;

- komunikacija (latinska beseda) ali povezanost, zveza, izmenjava zamisli med dvema osebama - poteka med otrokom, ki skladbo izvaja (poustvarjalcem), in občinstvom, ki ga posluša  (poslušalcem).

Vsi trije predstavljeni dejavniki se soodvisno povezujejo med seboj. Če eden od njih ne deluje, tudi druga dva ne delujeta. Če se na primer poveča eden med njimi, se povečata tudi druga dva. Simbolizira jih trikotnik ARK, ki upodablja dejstvo, da afiniteta, realnost in komunikacija medsebojno učinkujejo in omogočajo razumevanje. Otrok z visokim trikotnikom ARK na odru nima težav s  sporazumevanjem z občinstvom.

Primer: Otrok, ki mu je izvajana skladbica všeč in se medtem počuti dobro, pozna dvorano, v kateri nastopa, ter stvari v njej, zna vzpostaviti stik z občinstvom, z igranjem odprto predaja svoje sporočilo … Nastopa zelo uspešno! Tisti otrok pa, ki igrane skladbe nima rad in se med nastopom počuti nelagodno, ne pozna dvorane, se boji občinstva, se sooča z velikimi težavami in s strahom. Ta mu morda celo prepreči, da bi skladbo odigral do konca, saj strahu ne obvlada! A vse, kar se na odru dogaja oziroma kar otrok doživlja, čuti občinstvo v dvorani.

Danes kot koncertantka razumem in vem, kaj se na odru dogaja z nastopajočim. A otroci pogosto ne vedo, čemu so na odru in igrajo, kako naj se medtem vedejo, kam naj gledajo ... Prav to so glavni vzroki njihovega strahu! Torej tisto, česar ne razumejo ali ne poznajo (pomena, smisla), jim ni niti všeč niti blizu.

Da bi otrokom pomagali premagati strah pred nastopanjem, moramo imeti izkušnje, razumevanje in veliko znanja. Le tako lahko vemo, kaj se z njimi dogaja na odru, znamo predvideti okoliščine … Danes nas o strahu učijo literatura, ki je ni malo, in tehnike, ki pomagajo premagovati tudi strah pred nastopanjem. Mene osebno so zelo navdušile vaje, ki temeljijo na metodah in znanju Applied Scholastics International (z njimi razpolaga ABLE Association for Better Living and Education International, ki ga je v Kaliforniji ustanovil L. Ron Hubbard). Učila sem se jih pri Ability Associated Consultants Ltd, pridobljeno znanje pa posredovala otrokom oziroma svojim učencem. Ti so z izbranimi vajami povsem spremenili svoj odnos do nastopanja.

 

"Pred vajo se mi je zdelo, da so stvari povsem navadne in nepomembne; po njej pa … da so najpomembnejše!" Lea Sirk, 5. razred glasbene šole.

"Po nekaj poskusih sem se počutila udobneje, saj se mi je zdelo, da poznam vsak kotiček dvorane in da sem v znanem, domačem okolju." Nika Hribar, 7. razred glasbene šole.

"Moj odnos do dvorane se je spremenil že po prvem dnevu. Šele zdaj sem spoznala, da me vsaka malenkost v dvorani zmoti. Misli mi hitro pobegnejo drugam ..." Jelena Pešič, 2. letnik umetniške gimnazije.

 

Te učenke, ki so mi zaupale osebne izkušnje in mnenja, so (preproste, učinkovite) vaje za odpravljanje treme opravile zelo uspešno. To so dokazale na nastopih in z uspehi na tekmovanjih.

Prva zelo uspešna delavnica za učitelje in učence CGV Koper je potekala v Kopru od 19. do 25. januarja 2002.

 

Ob koncu naj opozorim, da sta za otrokovo nastopanje zelo pomembni in potrebni spodbuda ter pohvala! Zgolj od profesorjev, ki učenca tudi navajamo na nastop, je odvisen njegov odnos do njega. Ne pozabimo, da se prvi nastop vtisne v spomin kot izkušnja, ki kroji odnos do javnega nastopanja in razvija strah ali veselje, užitek ...

 

Zahvaljujem se Roccu Lanataju in podjetju Ability Associated Consultants Ltd, ki mi je omogočilo, da sem spoznala ter pridobila znanje L. Rona Hubbarda ter ABLE Association for Better Living and Education International iz Kalifornije.

Podatki o tečajih Kako se učiti, Komunikacija in Odpravljanje treme so na voljo na elektronskem naslovu: alenka.zupan@guest.arnes.si.

Alenka Zupan