,

VTISI S TEKMOVANJA

 

Prepričana sem, da predstavlja komorna igra enega izmed osrednjih elementov, ki prispevajo h glasbeni rasti posameznika. Ne gre le za zadostitev naravni človeški potrebi po socializaciji, ki jo današnji tempo že resno ogroža, pač pa za širši in globlji proces glasbene rasti, ki izvira prav iz zavesti, da lahko kot sestavni del skupine poustvarjaš nekaj zelo kvalitetnega, in iz občutka, da si v vsakem trenutku odgovoren za ostale člane, za celotno skupino in sploh za uspešnost izvedbe. To daje izvajalcu možnost, da se preizkuša v novih, dinamično, harmonsko in interpretacijsko bogatejših razsežnostih. Tudi občutki uspešnosti ob skrbno izpeljanem nastopu so potencirani in torej psihološko bistveno prispevajo k procesu glasbenega odraščanja posameznika in utrjevanju njegove samozavesti.

            Kot članica strokovne komisije, ki naj bi na Regijskem tekmovanju komornih skupin s pihali ocenila izvajanje nastopajočih, sem imela možnost slediti poteku celotnega tekmovanja v Ilirski Bistrici iz privilegiranega zornega kota.                    Zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo predstavlja ocenjevanje komornih skupin, različnih tako po instrumentalni zasedbi kot po starosti izvajalcev, smo že pred tekmovanjem člani komisije izbrali skupne smernice ocenjevanja in mimo tehnične priprave posameznika dali prednost predvsem skupnemu muziciranju, homogenosti zasedbe, »elanu« in izvajalski prepričljivosti skupine.

            Ob vsakem nastopu in toliko bolj ob tekmovanju so pričakovanja nastopajočih velika; tudi pred začetkom tega tekmovanja je bilo ozračje kar naelektreno in napetost se je stopnjevala vse do trenutka, ko so posamezne skupine stopile na oder. Kot članica komisije sem bila prijetno presenečena ob kvaliteti izvedenih programov. Zato bi rada osebno čestitala prav vsem nastopajočim in njihovim mentorjem za skrbno izpeljane programe; vsi vemo, koliko časa, koliko truda zahteva priprava na tekmovanje, in razveseljivo je sploh dejstvo, da so nekatere komorne skupine nastale prav za priliko tega srečanja. Vsem torej priporočam, da bi z vnemo in navdušenjem nadaljevali po začrani poti, in vsem seveda želim še veliko uspehov in uživanja ob glasbi!

Erika Slama

 

 

...Tekmovalci in njihovi mentorji so s kakovostjo prijetno presenetili člane komisije. Pri ocenjevanju smo imeli težko delo ze zaradi raznolikosti zasedb. Nekatere komorne skupine so nas povsem prepričale, saj je njihovo igranje zvenelo virtuozno in dozorelo. Vsem in vsakemu posebej iz srca čestitam.

Suzana Furlan-Mitev

 

 

 

            Tekmovanje (v pravem pomenu besede) iz glasbe mi vedno vzbuja pomisleke, čeprav je tudi doktrinarno njegov namen drugačen (odkrivati in spodbujati mlade glasbene talente), hkrati pa je to pridobivanje priporočil v širšem merilu, saj so za marsikaterega uveljavljenega glasbenika prav tekmovanja odločala in pripomogla k njegovi nadaljnji umetniški karieri. Mnogo pa je takih, ki so tekmovali morda samo enkrat…

Zmagali so vedno najboljši. Kje pa so tisti ostali? Glasba sama po sebi ponuja prostor in možnosti vsem, medtem ko so na vsakršnih tekmovanjih vedno samo zmagovalci in nezmagovalci. Veselje na eni in razočaranje na drugi strani. C'est la vie!  

            Ugotavljam pa, da je še vedno, kljub razmeroma visokemu nivoju izvajalskega izraza, tu in tam prisotno pomanjkanje pravilnega tehničnega pristopa do instrumentalne igre. To se odraža v težavah pri skupni igri, predvsem v intonaciji. Najbrž je tega kriva nenehna kadrovska stiska, katere žrtve so nič hudega sluteči mladi muzikanti.

 

Matjaž Šurc