Da bi bil nauk o glasbi bolj zanimiv …

 

Z besedo »zanimiv« mislim predvsem na tisto dogajanje pri pouku nauka o glasbi, ki ni neposredno vezano na učne načrte, a kljub temu raste iz njih in bogati različna področja, ki jih le-ti predpisujejo. Melodični in ritmični posluh, poslušanje glasbe, izvajanje, ustvarjalnost, teoretične zakonitosti, vse se v glasbi medsebojno prepleta in dopolnjuje. Vse naj bi se prepletalo in dopolnjevalo tudi pri samem pouku nauka o glasbi. Realnost vsakdanjega šolskega dne je pač mnogokrat drugačna, ujeta v neizprosen primež odmerjenih tedenskih minut. In se zgodi, da pedagogi nekje na robu pouka puščamo ustvarjalnost, poslušanje, igranje na razna glasbila … Šolska ura pa se suče v krogu razvijanja melodičnega in ritmičnega posluha ter usvajanja teoretičnih zakonitosti. Tudi to je pravilno in neobhodno potrebno. A v tem krogu se z raznimi vajami glasbe ne doživlja celostno, temveč bolj po posameznih elementih: da sta polton in cel ton natančno zapeta, da je triola res enakomerna, da akord v razredu zazveni čisto, da …

 

Ob vsem upoštevanju učnih  načrtov in predpisanih smotrov seveda ne smemo pozabiti na  učence. Elementarna in splošna naravnanost človeka je, biti z glasbo in ne govoriti o glasbi. Z glasbo pomeni doživeti konkretno zvočno izkušnjo, o glasbi pomeni to zvočno izkušnjo ubesediti, jo analizirati, primerjati in jo ovrednotiti znotraj določenega glasbeno-miselnega sistema. Učenci pri pouku nauka o glasbi vse teoretične zakonitosti najprej izkustveno doživijo in jih šele nato definirajo. V nasprotju z individualnim poukom se te zvočne izkušnje doživljajo v skupini, kar je za nekatere učence, na primer pianiste, tudi edina priložnost skupinskega doživljanja glasbe.. Tudi vsemu ostalemu delu v razredu daje pečat skupina kot taka, zato se mi zdi smiselno, da njene specifične sposobnosti oz. možnosti uporabimo, negujemo in nadgrajujemo. Možnosti, kako to storiti, je več. V nadaljevanju predstavljam nekaj dejavnosti, ki so oz. še vedno pestrijo pouk nauka o glasbi na idrijski glasbeni šoli:

 

1. Nastopi posameznih razredov na šolskih in javnih nastopih

Čimbolj se skušamo približati nepisanemu pravilu, da vsak razred v šolskem letu nastopi enkrat. Temelj, na katerem gradim posamezne priredbe, predstavljajo razpoložljivi Orffovi instrumenti. Temu dodajam petje in posamezne inštrumente, ki jih učenci igrajo pri individualnem pouku. Zvočno najbolj primerna je kombinacija Orffovih inštrumentov z godali, pihali ali strunskimi glasbili. Izbira zasedbe seveda zavisi od značilnosti posamezne skladbe. Največkrat na teh nastopih predstavimo slovenske ljudske pesmi in druge enostavne melodije, redkeje pa originalne skladbe za Orffove inštrumente, ker terjajo več časa. Učenci te priredbe izjemno radi izvajajo, zelo radi tudi nastopajo, ker na odru niso izpostavljeni individualno. Menim, da je čas, ki ga vlagamo v ta način skupinskega muziciranja, ne samo koristen, ampak bo ostal učencem v spominu tudi kot nekaj prijetnega in lepega, kar so doživeli na glasbeni šoli.

 

2. Skladbe »mesečnice«

Za tem izrazom se skriva program poslušanja, njegov namen pa je predvsem ta, da se učenci seznanijo z glasbeno literaturo kot tako. Mesečnico poslušamo pri vsaki uri nauka o glasbi, kar pomeni isto skladbo običajno štirikrat mesečno, in sicer od septembra do vključno maja. Junij je namenjen ponovnemu poslušanju vseh skladb tistega šolskega leta.

 

S tem večkratnim poslušanjem se utrjuje glasbeni spomin, ki omogoča prepoznavanje posameznih skladb tudi v drugačnih okoljih (radio, televizija …). V šestih letih nauka o glasbi  spoznajo učenci torej 54 primerov. Skladbe izbiram glede na starost učencev, povezujem pa jih tudi z obravnavano učno snovjo. Odziv otrok na tak sistem poslušanja je izjemno vzpodbuden in me potrjuje v prepričanju, da je to ena izmed možnih in pravilnih poti pri vzgoji poslušanja glasbene literature.

 

3. Časopis Grajski krik

Grajski krik izide enkrat letno, oblikujejo pa ga učenci šestih razredov. Njegova vsebina je raznolika in se vsako leto spreminja, saj pri oblikovanju in določanju objavljenih člankov puščam učencem precej proste roke. Intervjuji, zapisi o dogajanju na glasbeni šoli, ankete, osebna doživetja, zanimivosti o skladateljih, humor, to je nekaj poudarkov iz časopisne vsebine. Zabavne oz. popularne glasbe se vsebina ne dotika. V nobeni številki pa seveda ne manjkajo tudi strani z nagradnimi ugankami, ki izžrebanim nagrajencem prinesejo skromne nagrade. Glasbene, seveda!

 

4. Pravljica O štirih godcih

Pravljico smo z velikim veseljem pripravili v petem razredu nauka o glasbi in jo  predstavili otrokom iz vrtca ter učencem nižjih razredov osnovnih šol v sklopu prireditev Veseli december. Slovenska ljudska pravljica (po zapisu Gvidona Sajovica) je s svojim sporočilom o spoštovanju vsakega, tudi najmanjšega, daru za božično-novoletni čas zelo primerna. Da bi njena predstavitev imela glasbeno in dramaturško rdečo nit, jo je bilo potrebno opremiti z dodatnim tekstom ter seveda z glasbo, ki je temeljila na slovenskem ljudskem izročilu. Inštrumentalna zasedba štirih godcev je bila sestavljena iz prečne flavte, violončela, klavirja in kitare. Ostali učenci so predstavljali otroke enega izmed godcev in so igrali na Orffova glasbila. Seveda smo poleg glasbe morali naštudirati tudi nekaj teksta ter gibanje posameznikov, dodati skromno sceno, svetlobne učinke in kostume, celotno dogajanje na odru pa je povezoval vezni tekst. Ko je bila predstava dokončana, smo ugotovili, da smo iz kratke zgodbice ustvarili prav prikupno predstavo. In pri tem tudi uživali. 

 

5. Zanke in uganke

Gre za reševanje različnih nalog, ki se z raznih vidikov nanašajo na glasbo. Nekaj primerov:

- Takti v naslednji pesmi so med seboj premešani. Uredi jih, da boš dobil znano melodijo!

- Slovenska skladatelja sta tudi Davorin Jenko ter Hrabroslav Volarič. Pobrskaj po glasbeni literaturi ter si za vsakega izpiši letnico rojstva. Katera akorda predstavljata rojstni letnici, če številke pomenijo stopnjo v durovi lestvici?

- V naslednjem tekstu poišči čimveč glasbenih pojmov! Primarij Skok je molče pregledal gospo in dejal: »Čisto ste mokri, temperatura je zelo visoka. Gospa, v zavitku vzemite po eno tableto.« Gospa je rekla: »Gospod Skok, ta vaš pregled mi bo zelo koristil. Sedaj bo moj spanec lahak, ordinacijo zapuščam brez skrbi.«

- Rebusi.

 

Naloge so objavljene na  šolski oglasni deski. Učenci rešitve oddajo do določenega datuma, ki mu sledi žrebanje z nagradami. Ker se ta način dela nekoliko prekriva z vsebino Grajskega krika, se teh ugank poslužujemo občasno.

 

Vse naštete dejavnosti so pri učencih zelo lepo sprejete. Dejstvo je, da v razredu sedijo predvsem bodoči ljubitelji glasbe, nekaj pa je tudi poklicnih glasbenikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in delo.

 

Biti ljubitelj pa pomeni delati z ljubeznijo, imeti tisto, kar počneš, rad. Vzgajamo in izobražujemo bodoče poslušalce v koncertnih dvoranah, inštrumentaliste v raznih orkestrih in ansamblih, pevce v pevskih zborih … Če bodo znanje, pridobljeno pri nauku o glasbi, uspešno uporabili v konkretnih situacijah, potem se bo ta »ljubiteljskost« nadgradila tudi z izobraženostjo, ki zna razločevati v glasbi dobro od manj dobrega, notranjo vsebino od zgolj zunanjega efekta, inteligenco od šarlatanstva, in to v različnih glasbenih zvrsteh. S tem pa je eden izmed ciljev šolanja na stopnji osnovnega glasbenega izobraževanja, tudi nauka o glasbi, že dosežen.

 

Aleksandra Žakelj