Kip, zbornik in koncert

 

Tolmin  Če bi se skladatelj in učitelj Makso Pirnik (1902  1993) minuli petek na težak in deževen oktobrski dan po čudežu vrnil na svojo lastno spominsko prireditev, stoletnico rojstva, bi ga najbrž še enkrat doživeli kot upornika in 'čudaka'  zelo verjetno se je ne bi udeležil. Ostal bi doma, ob zakurjeni peči, s skrivnostnim nasmeškom na ustnicah.

 

            Tak je bil, nekomformističen in samosvoj. Prijatelji, kolegi in učenci so se kljub temu potrudili ter svojemu vzorniku pripravili 'celodnevno' slovesnost. V okviru založniške dejavnosti Tolminskega muzeja je izšel Pirnikov zbornik (lektorsko nekoliko površno urejen), v katerem so spomine nanj objavili mnogi ugledni kulturniki in umetniki, med drugim tudi Silvester Gaberšček, Evgen Bavčar, Ciril Zlobec, Vinko Globokar, Ivan Silič, Pavle Kalan, Rudi Šeligo, Aldo Kumar, Vera Clemente Kojić, Klavdij Koloini, Slavica Mlakar, Boris Jukić, Ksenija Mugerli, Dane Zajc, Jožek Štucin in Aleksander Peršolja. Publikacijo so na tiskovni konferenci predstavili muzealec Marko Grego, glavni urednik Silvester Gaberšček in pisatelj Rudi Šeligo. Slednja sta o skladatelju spregovorila tudi kot osebna prijatelja. Šeligo je Pirnika označil za »tragičnega umetnika«, ki je bil zaradi sporov s takratnimi oblastmi že takoj po drugi svetovni vojni 'pregnan', tako rekoč konfiniran na periferijo, v Tolmin, kjer je dokončno 'prestopil' med šolnike.

 

 

Namesto popolne predanosti umetniškemu delu se je odločil za delo z mladimi, komponiral pa je bistveno manj kot v partizanih ali na začetku svoje ustvarjalne poti.

            Za trdnost spomina živi rabimo trdnost kiparskih izdelkov. Na tej točki je v Pirnikov spomin 'vskočil' kipar Mirsad Begić. Odkritje nekoliko predimenzionirane, za nekatere tudi s pirnikovskim dejanskim izrazom neusklajene plastike, je pospremila mojstrova največja umetnina Smrt v Brdih. Izvedli so jo pevci Vere Clemente Kojić, ki je ob Pirniku duhovno, zborovodsko in osebnostno rasla celo življenje. Lepo je o svojem učitelju in prijatelju spregovoril tudi Evgen Bavčar. Spomnil se je knjig, ki jih je mojster nesebično posojal praktično vsakomur in poudaril, da prav zaradi te Pirnikove predanosti učiteljskemu modusu, njegova 'knjižnica' še vedno živi in se celo dopolnjuje. Koncertni sklep spominskega dne je bil sicer kratek, a prisrčen. Nastopili so trije zbori: Mladinski PZ Pueri Cantores Tolmin z dirigentko Barbaro Kovačič je izvedel dve študiji, Valovijo v polju žita in Grem čez plan, ki jih je Pirnik napisal za revijo mladinskih pevskih zborov v Zagorju leta 1972, Otroški PZ iz Volč, ki ga vodi Klavdija Rot, je zapel dve skladateljevi mogoče najbolj značilni otroški skladbici Zazibalka ter Otrok in domovina, koncert pa je sklenil Ženski učiteljski PZ Tolmin (po petih letih ga je Vera Clemente Kojić 'obudila' prav za to priložnost) s skladbami Njega ni, Jesen, V čolnu in Naprej.  

 

Jožek Štucin