Mirkov simpozij v Trstu
Primož Kuret, redni profesor za glasbeno zgodovino in do nedavnega prodekan na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in Edo Škulj, bivši tajnik Teološke fakultete in redni profesor na Pedagoški Akademiji v Mariboru za zgodovino glasbe, sta pred enajstimi leti uvedla vsakoletni simpozij, na katerem strokovnjaki poglabljajo in s tem vrednotijo slovenske skladatelje in muzikologe, ki do tedaj niso bili deležni primerne pozornosti s strani muzikološke vede. Ob vsakem simpoziju je objavljen zbornik, ki zapolnjuje dotlej pomanjkljivo pokrite točke v literaturi o slovenskih skladateljih.
Prvi simpoziji je bil posvečen očetu slovenske muzikologije, dr. Josipu Mantuaniju, naslednji pa so bili namenjeni poglobljeni obravnavi Sattnerja, Premrla, Tomca, Foersterja, Gerbiča, Hochreiterja, Dolarja in Maška.
Enodnevni mednarodni simpozij je letos potekal v Trstu. Posvečen je bil rojaku Vasiliju Mirku ob 40. obletnici njegove smrti. Organizirala sta ga Akademija za glasbo iz Ljubljane in Teološka fakulteta Ljubljana v sodelovanju s tržaško Glasbeno matico (Mirk je bil eden njenih ustanovnih članov in nekdanji učitelj), Visoko šolo za prevajalce iz Trsta ter s Kulturnim domom Nova Gorica.
Vasilij Mirk se je rodil v Trstu 14.junija leta 1884. Po maturi na gimnaziji se je podal na študij najprej na Dunaj in nato še v Gradec, kjer je študiral filozofijo. Študentu je bila glasba zelo pri srcu, saj se je poleg študijskih obveznosti goreče posvečal klavirju in kompoziciji.
Po končanem študiju je v Trstu je poučeval na slovenski trgovski šoli, od leta 1920 pa je bil zaposlen kot uradnik v Jadranski banki. Glasba mu je bila še vedno vsakdanja zvesta družica, saj je v rodnem mestu na Glasbeni matici poučeval tudi klavir, teorijo in solfeggio. Kasneje se je začel ukvarjati še z zborovsko in dirigentsko dejavnostjo -: vodil je namreč zbor Balkan in zbor srbske pravoslavne cerkve ter orkester Narodnega doma.
Neugodne politične in družbene razmere ter jačanje fašističnih napadov so vplivale na Mirkovo izselitev iz Trsta. Njegovo delovanje v Trstu je bilo svetel zgled za mnoge nadarjene ustvarjalce in kulturne delavce, ki so bili kot on prisiljeni zapustiti rodni kraj, ker jim je fašistično nasilje preprečevalo nadaljnji razvoj dejavnosti.
Ubadanje z zborovsko kulturo in pedagoško dejavnostjo sta bili prisotni v Mirkovem življenju tudi po preselitvi v Maribor, kjer je vodil pevski zbor Glasbene matice in poučeval na glasbeni šoli. Mirk je živel v Mariboru od leta 1928 do druge svetovne vojne, ko se je spet preselil, tokrat v Ljubljano. Tudi tu je vodil zbore in poučeval, tokrat na Akademiji za glasbo.
Ob pedagoškem delu je Vasilij Mirk tudi ustvarjal. Njegov opus obsega klavirska, komorna in simfonična dela, glavni del njegovega ustvarjanja pa predstavlja zborovska glasba, ki se ji je s trudom in ljubeznijo vseskozi najbolj predajal. Ukvarjal se je še z zbiranjem in urejanjem narodnih pesmi balkanskega izvora. Objavljal je tudi v raznih glasbenih revijah.
V slovenski prestolnici je svojo življenjsko pot zaključil 6. junija 1962.
Tržaški simpozij o skladatelju, zborovodju in kulturnem delavcu z vseh vidikov njegovega razvejanega delovanja se je 18. oktobra 2002 na gradu Dobrovo začel s koncertom študentov Akademije za glasbo v Ljubljani v okviru enajste sezone Hitovih muz. Strokovno srečanje z vsebinsko zelo jasno zasnovanim sporedom pa se je odvijalo naslednjega dne: v dopoldanskih urah je tekla beseda o Mirkovi glasbi v vseh njenih zvrsteh (vokalna, cerkvena, komorna in solistična, vokalno-instrumentalna, orkestralne skladbe), popoldne pa so se udeleženci simpozija preselili v prostore bivšega Narodnega doma (kjer je Mirk deloval, ko je poučeval na Glasbeni matici) in tu osvetlili njegovo družbeno, kulturno in zgodovinsko stvarnost.
Predavali so Ivan Florjanc, Aleš Nagode, Andrej Misson, Marija Pirjevec, Aleksander Rojc, Giuliana Novel, Luisa Antoni, Manja Flisar (ki je prebrala tudi prispevek odsotnega Tomaža Faganela) in Branka Rotar-Pance. Referati so nam Mirka predstavili kot mojstra harmonije in kontrapunkta s posebnim čutom za ljudsko glasbo, ki se je znal vživljati v besedila in ki je v priredbah upošteval zakonitosti folklornega melosa. Pri Mirkovem cerkvenem opusu pa je bilo izpostavljeno vprašanje sakralnosti njegove glasbe (in njenih mejah), saj je sakralnost obarvana z domoljubjem in osebno izpovedjo. Predavatelji so poslušalcem odkrili tudi virtuozne in didaktične vidike njegovega klavirskega ustvarjanja, saj je kot avtor uvajal nove izvajalske standarde. Mirkova orkestrska glasba pa kaže na skladateljevo ”imenitno obvladanje dramaturgije zvoka”.
Predavatelji so opisali tudi bogato družbeno življenje Slovencev in sodobno italijansko stvarnost v Trstu od polovice 19. stoletja do fašistične dobe ter prikazali razvejano dejavnost izredno podjetnega in prizadevnega skladatelja v njegovem tržaškem, mariborskem in ljubljanskem življenjskem in ustvarjalnem obdobju. Rdeča nit, ki je povezovala vse dobe, je prav gotovo ljubezen do zborovske glasbe, ki ima verjetno osrednje mesto v Mirkovem mladostnem in zrelejšem udejstvovanju.
Mirk si je vedno in povsod prizadeval za razcvet družbenih in kulturnih dejavnosti, saj je bil neutruden ustanovitelj in vodja društev, skupin in zborov ter skrben pedagog, ki je zelo spoštoval svoj poklic in upošteval potrebe učencev. Kljub temu pa je njegova zapuščina zanemarjena, delo pa založbe in organizatorji koncertov premalo cenijo, zato je malo znano širši javnosti. Simpozij je zato spodbudil nadaljnje vrednotenje te osebnosti skozi spoznavanje Mirkovih zaslug k svetu slovenske glasbe.
Mednarodni simpozij se je zaključil sklenila s koncertom Mirkove glasbe. Na njem so tržaški izvajalci prikazali skladateljevo ustvarjalnost na več različnih področjih. Poslušalcem so v izvedbi pianistke Claudie Sedmach zazvenele virtuozno zasnovane Rapsodije v ljudskem tonu. Štiri samospeve sta zapeli sopranistki Sara Jablanšček in Matejka Bukavec ob izvrstni spremljavi pianistke Tatjane Jercog. Slednja je občuteno in poglobljeno izvedla Tri klavirske skladbe. Člani godalnega kvarteta Glasbene matice so zaigrali drugi stavek iz Tria Širom domovine. Glasbeni večer se je končal s krajšim nastopom moškega zbora Vasilija Mirka s Proseka - Kontovela, ki ga vodi Miran Žitko.
Rossana Paliaga