Mladinsko zborovsko petje - Koper, Celje, Zagorje ob Savi...

 

V prejšnji številki Primorskih srečanj sem se spomnil na prvo leto svojega bivanja in na začetek delovanja v Slovenski Istri.

Pred nadaljevanjem pa najprej to. Poleti 1953 sem bil vpoklican v vojsko na orožne vaje. Po dveh poletnih mesecih v svojem rojstnem kraju Celju sem bil oktobra istega leta, v začetku tržaške krize, zopet v uniformi rezervnega oficirja JLA, v Pobegih, in to vse do božiča.

Takrat sem v Kopru prvič prestopil tudi prag palače Gravisi - Barbabianca, kjer je bila Komanda vojske, a tedaj še slutil nisem, da bom v njej - na Glasbeni šoli in v CGV - preživel, seveda ne v uniformi, skoraj pol stoletja.

No, ostanimo pri pevskih zborih. Zbor RJCT je tisto leto prenehal delovati tudi zaradi spremembe statusa in preimenovanja v Radio Koper - Capodistria. Učiteljišče se je isto leto preselilo v Koper. Leta 1954 je Slovenska Istra postala sestavni del SLovenije oz. Jugoslavije.

Glasbeni pouk na Učiteljišču sem že v Portorožu prevzel po dveh izkušenih glasbenih pedagogih, ki sta sicer bila zaposlena na Glasbeni šoli: po takratnem ravnatelju Srečku Kumarju, »krivcu«, da sem prišel na obalo,  ter Miroslavu Logarju, poznejšem kolegu na Glasbeni šoli v Kopru.

Naj spomnim, da je bil eden od pogojev za sprejem na šolo tudi razvit posluh. Tako pri dekletih, predvsem pa pri maloštevilnih fantih, so bili na sprejemnem izpitu tudi takšni z nerazvitim ali z delno razvitim posluhom. Če je dijak izpolnjeval vse druge pogoje, je bil sprejet na šolo, ne glede na razvitost posluha. Slovenska Istra in Primorska  v celoti sta po vojni še kako potrebovala učitelje, torej bi bilo vsako omejevanje pri vpisu popolnoma neumestno.

Sicer pa sem skupaj z dijaki pozneje z veseljem ugotavljal, da se je marsikateremu z aktivnim sodelovanjem in prepevanjem v razredu posluh tudi popravil. No, pri fantih je bila še ta težava, da jih je bilo zelo malo.

Ob že delujočem dekliškem zboru sem oblikoval sčasoma še mešanega - peli so vsi fantje na šoli - in z leti še poseben manjši dekliški zbor prvih dveh letnikov. Slednjega predvsem za »praktične« vaje - dirigiranje, način dela z zborom, študij pesmi ...  tistih dijakov, ki so se odločili za tako imenovano »poglabljanje« (specializacijo) pri glasbenem pouku. To je bila oblika izvenšolskega dela, za katero se je dijak po svoji želji in interesu sam odločil. Česa so se naučili, so potem pokazali na internih proslavah, predvsem na Dnevu Učiteljišča, tudi svojim staršem.

Oba zbora sta nastopala na mnogih proslavah, ki jih je bilo v tistih časih ogromno, redno ob praznikih Občine Koper, se udeleževala revij ljudskoprosvetne dejavnosti, pozneje občinskih in okrajnih revij, sodelovala v »združenih« zborih in še in še. Tudi na Kulturnem festivalu esperantistov Slovenije v Ljubljani. Dekliški zbor je tudi snemal na Radiu Koper. Leta 1960 in 1961 se je, po izboru na Okrajnih revijah, uspešno udeležil Mladinskega pevskega festivala v Celju.

Iz štiriletnega učiteljišča je nastalo petletno, prihajali so novi in odhajali stari pevci, oba zbora pa sta uspešno skoraj petnajst let sooblikovala takratno glasbeno ter kulturno življenje občine Koper in širše.

Žal se je »slovenska šolska oblast« v šestdesetih letih odločila za »reformo«: ukinili naj bi učiteljišča in postopno oblikovali tako imenovane pedagoške oddelke pri gimnazijah. Leta 1963 smo vpisali zadnje dijake in Učiteljišče se je počasi - po dvajsetih povojnih letih - bližalo svojemu koncu. Leta 1968 je maturirala zadnja generacija.

Poizkus, da bi zbora zaradi vedno manjšega števila učiteljiščnikov zapolnili z dijaki gimnazije, se ni posrečil. V šestdesetih letih gimnazija ni imela svojega zbora.

Vsem pevkam in pevcem - učiteljiščnikom - ter meni osebno so ostali tisti časi skupnega dela v zelo zelo lepem spominu. Na obletnicah mature, na katerih se srečujemo z mnogimi generacijami učiteljiščnikov, obujamo spomine na petdeseta in šestdeseta leta, na čas, ko je ta šola dala Istri prepotrebne učitelje, vzgojitelje, ljudskoprosvetne delavce, pa tudi kakšnega uspešnega zborovodjo.

 

Svoje aktivno »zborovodsko delovanje« sem sklenil po več kot dvajsetih letih.

 

OB SLIKAH:

- Maja leta 1959 sta ob prazniku Občine Koper v Marezigah pri odkritju spomenika zapela dekliški zbor Učiteljišča in moški zbor DPD Svoboda iz Kopra. Harmonikar je dijak Mirko Slosar.

- Maja1959 je bila v počastitev praznika občine Koper Revija ljudskoprosvetne dejavnosti. Nastopili so tudi združeni mladinski zbori. Dirigiral je Miran Hasl.

- Na dan Učiteljišča aprila 1960 je ob spremljavi Orffovega instrumentarija ter violinistov nastopil tudi del dekliškega zbora.

- Mešani zbor Učiteljišča na Okrajni reviji v Kopru aprila 1960.

- Aprila 1960 je na Okrajni reviji izbrani dekliški zbor nastopil na Mladinskem pevskem festivalu v Celju.

- TV oddaja iz Kopra Poznaš svoj kraj decembra 1960. V »menzi« tovarne Tomos so nas »na debelo« napudrali!

- April 1963. Nastop in zaključek Okrajne revije pevski zborov v koprskem gledališču. Pred zborom učiteljiščnikov smo stali pevovodje, poslušali govor in prejeli posebne plakete. Poleg mene sta moji bivši dijakinji -  Vičič, Stojkovič - nato Biščak, Mahne, pokojna Jureš in Tavželj, neznanec ter Perič; Mavser in pokojni Pelan - predsednik in tajnik Okrajnega sveta Svobod

 

 

Iz »poustvarjalnega« delovanja sem potem prešel v - recimo mu - »ocenjevalno obdobje. Vrsto let sem namreč sodeloval v tako imenovanih strokovnih komisijah, glasbenih žirijah na revijah, na Mladinskem pevskem festivalu (MPF) v Celju, na republiških revijah mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi, na začetnih nastopih Primorska poje in še kje.

Pa še besedo ali dve o vsaj dveh glasbenih manifestacijah, ki sta še danes nosilki mladinskega zborovskega petja: o pevskem festivalu Celje ter reviji v Zagorju. V programski knjižici, ki so jo izdali leta 1960, je zabeleženo: »Okrajni svet Svobod v Celju se je jeseni 1959 sporazumel z Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije, da organizira Mladinski pevski festival (MPF). Prireditveni odbor »je k sodelovanju povabil vse slovenske okraje«. Na občinskih revijah naj bi potem določili najboljše zbore za okrajno revijo, izmed teh pa zopet najboljše za MPF v Celju. »In to po en mladinski zbor v starostni meji 9 do 15 let (predmutacijska doba - skupina A) ter po en mešani, moški ali ženski zbor v starostni meji od 16 - 21 let (pomutacijska doba - skupina B). Prireditelji so potem povabili še »mladinske zbore iz Trsta in Koroške ter še po en zbor iz vsake republike Jugoslavije«.

Maja 1960 so na MPF, »ki je prerasel iz okrajne v republiško prireditev«, s Primorske nastopili trije mladinski zbori in dva zbora iz skupine B:

 

- okraj N.Gorica - Mladinski zbor (MZ) OŠ Idrija: zborovodja Ivan Rijavec,               

- okraj Koper - MZ OŠ Sežana: zborovodkinja Majda Hauptman,

- okraj Koper - Ženski zbor Učiteljišča Koper: zborovodja Miran Hasl in

- okraj N.Gorica - Mešani zbor Gimnazije Idrija: zborovodja Ivan Rijavec.

 

Na zaključni reviji MPF, Reviji zamejskih, manjšinskih in jugoslovanskih zborov (na njej je nastopil tudi zbor osnovne šole z italijanskim učnim jezikom in gimnazije iz Pirana pod vodstvom zborovodja Justa Boleta) sta Slovenijo zastopala izbrana najboljša mladinska zbora A in B kategorije, in to MZ OŠ Sežana in mešani MZ Svoboda Gimnazije Celje. V okviru  tega festivala je nastopil tudi zbor iz združenih mladinskih zborov: pelo je 1200 pevcev.

V Celju, v Sloveniji, se je tako oblikovala največja manifestacija mladinskega zborovskega petja na ravni takratne Jugoslavije in tudi na mednarodni ravni! Zaključni množični nastop zborov s celjskega območja ter nastope posameznih inozemskih zborov je redno prenašala tudi televizija.

Leta 1965 je MPF dobil tekmovalni značaj.  Od leta 1973 do 1989 so se tekmovanja, ki je bilo vsako drugo leto, udeleževali poleg zborov iz jugoslovanskih republik še zbori iz inozemstva. Ocenjevali sta jih dve glasbeni žiriji - zvezna in mednarodna.

 

 

Bil sem član in tudi predsednik Zveznih žirij. Prvič leta 1975, nato pa od 1979 do 1987. leta.


 

Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi

 

            Republiške revije so bile v začetku povezane s prireditvami MPF v Celju. Ker se je Festival leta 1965 preoblikoval v tekmovanje, se je pojavilo vprašanje sočasnega prirejanja republiške revije. »Na pobudo zasavskih mladinskih zborov je Komisija za MZ pri ZKPO Slovenije leta 1968 prvič organizirala revijo zborov Slovenije v Zagorju ob Savi.« (Knjižica Revije MZ iz leta 1972).

Na predlog Odbora za glasbeno dejavnost pri ZKPOS in po sklepu Občine Zagorje je bila leta 1970 oblikovana ustanova Revija mladinskih pevskih zborov Slovenije s sedežem v Zagorju«. Ob nastopih pevskih zborov so potekali posveti zborovodij in druge prireditve. Zbore so tudi na teh revijah spremljale glasbene žirije, ki so potem vsem zborom posredovale »opisne ocene«. In najboljšim zborom v Zagorju so tudi svetovale udeležbo na tekmovanju na MPF!

 

 

ŽIRIJA REVIJE

MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE 1967

 

Miran Hasl - predsednik žirije

člani:

Janez Bole

Jakob Jež

Egon Kunej

Jurče Vreže

 

 

Revija v Zagorju in tekmovanje v Celju sta se potem vrsto let dopolnjevala  - eno leto je bila revija, drugo leto tekmovanje.

 

Naj sklenem. Davnega leta 1946, že v času študija na AG, sem začel in bil tako ali drugače polnih štirideset let povezan z zborovskim petjem. V  tem zapisu sem se spomnil le »mladinskega prepevanja« Bilo je lepo.

 

OB SLIKI

- Slavnostni koncert ob 30-letnici zbora Murnček na OŠ heroja Janeza Hribarja v Starem trgu pri Ložu. Zbor je ustanovila in ga ves čas vodi Jasna Lekan (roj. Močnik), dijakinja zadnje generacije Učiteljišča v Kopru.

 

Miran Hasl